Numizmatika
- 150. obletnica rojstva Josipa Plemlja (2023)
- 35. obletnica programa Erasmus (2022)
- 150. obletnica rojstva arhitekta Jožeta Plečnika (2022)
- 500. obletnica rojstva Adama Bohoriča (2020)
- 100. obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani (2019)
- 200. obletnica ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, prvega muzeja na Slovenskem (2021)
- Svetovni dan čebel (2018)
- 10. obletnica uvedbe eura v Sloveniji (2017)
- 25. obletnica osamosvojitve Republike Slovenije (2016)
- 30. obletnica zastave Evropske unije (2015)
- Emona – Ljubljana (2015)
- 600. obletnica kronanja Barbare Celjske (2014)
- 800. obletnica obiskovanja Postojnske jame (2013)
- 10. obletnica evrogotovine (2012)
- 100-letnica rojstva narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta (2011)
- 200. obletnica ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani (2010)
- 10. obletnica Ekonomske in monetarne unije (2009)
- 500-letnica rojstva Primoža Trubarja (2008)
- 50. obletnica podpisa Rimske pogodbe (2007)
100. obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani (2019)
Zahteva po ustanovitvi slovenske univerze je bila od leta 1848, med drugim zaznamovanega z marčno revolucijo v habsburški monarhiji (»pomlad narodov«), sestavni del slovenskega političnega programa. Vendar pa je avstrijske oblasti do konca monarhije leta 1918 niso uslišale. Slovenski študentje so zato vse do razpada monarhije študirali na Dunaju, v Gradcu in Pragi ter v zadnjem desetletju pred 1. svetovno vojno tudi v Krakovu. Po razpadu monarhije slovenski študentje na avstrijskih univerzah niso smeli več študirati, vse bolj pa so z njih odpuščali tudi slovenske profesorje. Predvsem po zaslugi majhnega kroga vplivnih mož (Karla Verstovška, odvetnika Danila Majarona in profesorja na Univerzi v Pragi Mihajla Rostoharja) in ob pomoči političnih strank je začasni parlament v Beogradu 16. julija 1919 izglasoval Zakon o Univerzi kraljestva Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, ki je začela delovati decembra istega leta.
Z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani je bil omogočen lažji dostop do študija in izpolnjen prvi pogoj za razvoj slovenske znanosti. Slovenski študentje, ki so morali študirati v tujini, profesorji slovenske narodnosti in drugi na tujem delujoči slovenski znanstveniki so se strnili v domovini ter začeli v okrilju svoje alme mater sistematično izpopolnjevati slovenske humanistične vede, uvajati slovensko terminologijo ter samostojno razvijati družboslovne in naravoslovne vede. V desetletjih svojega obstoja se je Univerza v Ljubljani hitro razvijala ter si pridobila osrednje mesto v slovenskem znanstvenem in kulturnem življenju.
Republika Slovenija ob 100. obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani izdaja spominski kovanec. Izhodišče oblikovne rešitve kovanca je logotip Univerze v Ljubljani. Podobo fasade v logotipu nadomešča napis »100 let Univerze v Ljubljani«, ki se navezuje na prepoznaven poln kvadrat pod njim.
Avtorja dizajna: Daniela Vidmar Podboj in Tomaž Podboj, Ljubljana
Kovanje: Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato, Italija
| Spominski kovanec | Spominski kovanec - proof |
| Nominalna vrednost: 2 EUR Izdelano: 989.250 kovancev |
Nominalna vrednost: 2 EUR Izdelano: 2.000 kovancev |
| V prodaji in obtoku od 25. 11. 2019 | V prodaji in obtoku od 25. 11. 2019 |
Uredba o novem motivu na nacionalni strani spominskega dvoeurskega kovanca, namenjenega obtoku, ki ga izda Republika Slovenija ob 100. obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani - Uradni list EU, 2019/C 352/17.
- Prodajne cene in razpoložljivost posameznih numizmatičnih izdelkov je razvidna na tej povezavi.