Plačila in infrastruktura

Projekt Digitalni evro

Digitalizacija je v zadnjih letih močno posegla v naša življenja, ob tem pa je velike spremembe prinesla tudi na področje finančnih storitev. Področje plačevanja je eno tistih, ki se s pojavom in razpoložljivostjo novih tehnologij izjemno hitro razvijajo in posledično tudi spreminjajo. To narekujejo tudi potrebe in pričakovanja uporabnikov, ki gotovino pri plačevanju postopno zamenjujejo z digitalnimi plačilnimi instrumenti. Na razvoj, ki ga prinaša digitalizacija, se aktivno odzivamo tudi centralne banke Evrosistema, ki ob spodbujanju finančnega sektorja k razvoju varnih in učinkovitih plačilnih rešitev zagotavljamo tudi razvoj lastnih sistemov in rešitev. Tako v okviru projekta Digitalni evro proučujemo možnost izdaje centralnobančne digitalne valute – digitalnega evra, ki bi potrošnikom in podjetjem omogočil digitalni dobi prilagojeno priročno plačevanje na varen, hiter in stroškovno učinkovit način.

Razlogi za izdajo digitalnega evra

Poleg podpore digitalizaciji je razlogov, ki bi upravičili izdajo digitalnega evra, več. V primeru, da bi se potreba po gotovini v evrskem območju izrazito zmanjšala, bi to pomenilo premik k uporabi (zasebnih) digitalnih rešitev za plačevanje. Digitalni evro pa bi lahko predstavljal dodatno in – zaradi dejstva, da bi ga izdala institucija, terjatve do katere so netvegane – varnejšo obliko plačevanja. Ob tem ne bi zamenjal gotovine, ki je enakovredna terjatev do centralne banke, temveč bi bil izdan kot njen komplement in omogočal uporabo v digitalnem svetu.

Digitalni evro bi lahko naslavljal tudi vse večjo popularnost kriptosredstev in stabilnih kovancev ter hiter razvoj centralnobančnih digitalnih valut tujih držav, ki bi lahko v prihodnosti v evrskem območju postali alternativa pri vsakodnevnem plačevanju. V takšnih okoliščinah bi evropska centralnobančna digitalna valuta omogočila ohraniti evropsko finančno suverenost in stabilnost.

Ob tem je možnost izdaje lastne centralnobančne digitalne valute za Evrosistem pomembna tudi zaradi ohranjanja mednarodne vloge evra, sploh v primeru, da bi dostop do digitalnega evra bil omogočen tudi prebivalcem zunaj evrskega območja.

Poleg omenjenih razlogov pa digitalni evro predstavlja dobro priložnost za poglobitev sodelovanja med centralnimi bankami in zasebnim sektorjem ter razvoj plačil nasploh, saj bi lahko njegova izdaja še dodatno spodbudila inovacije na področju plačil malih vrednosti.

Cilji, ki jim pri digitalnem evru sledimo

Centralne banke danes zagotavljamo oskrbo z gotovino in sprejemajo depozite od poslovnih bank (t. i. »javni« oziroma centralnobančni denar). Zasebni sektor pa zagotavlja svoje plačilne rešitve – plačila med plačilnimi računi, plačila s karticami itd. – ki temeljijo na denarju poslovnih bank (t. i. »zasebni denar«).

Končni uporabniki (potrošniki in podjetja) bi z digitalnim evrom dobili možnost, da z javnim denarjem plačujejo kadarkoli in kjerkoli v državah evrskega območja, v različnih situacijah (tako plačila v (spletnih) trgovinah kot tudi neposredno med uporabniki). Možnost plačevanjem z denarnim sredstvom, ki ga izdajamo centralne banke ohranja t. i. vlogo denarnega sidra. Ta vloga ohranja zaupanje uporabnikov v evro, ki je podprto z zamenljivostjo različnih (zasebnih) oblik denarnih sredstev v gotovino oziroma, v primeru izdaje, tudi v digitalni evro.

Z digitalnim evrom bi končni uporabniki dobili dodatno možnost za plačevanje, ki bi bila zares evropska. S tem bi se okrepila strateška avtonomnost Evrope, saj danes pri elektronskem plačevanju na prodajnih mestih med kartičnimi plačili prevladujejo plačilne kartice, katerih delovanje temelji na plačilnih shemah v lasti neevropskih podjetij.

Digitalni evro kot enotno plačilno sredstvo evrskega območja bi lahko pripomogel tudi k večji učinkovitosti celotnega evropskega plačilnega ekosistema, saj bi se lahko znižali stroški plačevanja in sprejemanja plačil (na strani trgovcev). Nenazadnje pa bi z digitalnim evrom evropska plačila postala odpornejša, saj bi bilo z njim možno plačevati tudi brez internetne povezave.

Potek projekta

V Evrosistemu smo z analizo centralnobančnih digitalnih valut pričeli v letu 2017, od takrat pa se aktivnosti na tem področju stopnjujejo. V Evrosistemu smo po objavi Poročila o digitalnem evru v letu 2020 izvedli javni posvet s strokovno in splošno javnostjo glede pričakovanih lastnosti in funkcionalnosti digitalnega evra. Julija 2021 je Svet ECB potrdil pričetek dvoletne faze proučevanja projekta Digitalni evro, ki se je pričela oktobra 2021 in je bila namenjena analizi potencialne zasnove digitalnega evra. Na podlagi zaključkov faze proučevanja je bila v oktobru 2023 sprejeta odločitev o prehodu projekta v naslednjo, pripravljalno fazo. V primeru, da bo kasneje sprejeta tudi odločitev o izdaji digitalnega evra, bi prvi primeri uporabe za plačevanje z digitalnim evrom uporabnikom lahko bili na voljo po letu 2027.

Evropska komisija je 28. junija 2023 objavila zakonodajni predlog za digitalni evro. Predlog bo predstavljal pravni okvir za morebitno uvedbo digitalnega evra kot komplementa gotovini. Ne glede na to pa odločitev o izdaji digitalnega evra zaenkrat še ni bila sprejeta.

Cilj faze proučevanja projekta Digitalni evro je bil podati odgovore na temeljna vprašanja, povezana z obliko in možnostmi distribucije digitalnega evra. V fazi smo naslovili ključna vprašanja, kot so: kako bi digitalni evro izgledal, čemu bi bil namenjen in kdaj bi lahko bil na voljo. Vsi odgovori, pridobljeni v okviru faze proučevanja pa so pomembno vodilo tekom pripravljalne faze projekta Digitalni evro.

Nacionalna skupina deležnikov za digitalni evro (NSD digitalni evro)

Sklep o vzpostavitvi
 

1. sestanek NSD digitalni evro

2. sestanek NSD digitalni evro

3. sestanek NSD digitalni evro

Povezano