Rezultati ankete 2017
Predstavitev rezultatov tretje raziskave Evrosistema o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev iz leta 2017
Tretjo raziskavo HFCS sestavlja več kot 91.000 anketiranih gospodinjstev iz 19 držav evro območja, Hrvaške, Poljske in Madžarske. V Sloveniji smo tokrat anketirali 2014 gospodinjstev, raziskavo pa smo izvedli med marcem in novembrom leta 2017, kot večina držav zajetih v raziskavo. Rezultati se večinoma nanašajo na omenjeni čas oz. na obdobje zadnjih 12 mesecev, le podatki o dohodku so vezani na leto 2016. Podobno kot prejšnji dve raziskavi, ima tudi ta zbrane podatke o premoženju in obveznostih, dohodkih in potrošnji gospodinjstev.
Med letoma 2014 in 2017 se je mediana [1] neto premoženja gospodinjstev evro območja rahlo povečala, iz 98.400 EUR na 99.400 EUR. Kot pri prejšnjih dveh raziskavah je neto premoženje porazdeljeno asimetrično, tako da je 90. percentil (kar pomeni vrednost, ki razmejuje 90 % manj premožnih gospodinjstev od bogatejših 10 % populacije) 782.200 EUR. Za Slovenijo se je neto premoženje iz 80.400 EUR v letu 2017 povečalo na 91.600 EUR (90. percentil pa 406.600 EUR)
Dvig neto premoženja v Sloveniji je v glavnem posledica dviga cen nepremičnin. Mediana vrednosti nepremičnine v lasti za glavno prebivališče sej je iz 87.800 EUR leta 2014 zvišala na 98.000 EUR v letu 2017 ob hkratnem zvišanju stopnje lastništva za glavno nepremičnino iz 73,7% na 76,3%. Podobno se je vrednost ostalih nepremičnin v Sloveniji zvišala iz 30.400 EUR na 38.400 EUR.
Nekoliko je na večjo neto premoženje vplivala tudi manjša zadolženost gospodinjstev v Sloveniji. Zadolženih gospodinjstev je bilo leta 2014 38,6%, leta 2017 pa je teh manj za 6,4 procentnih točk (32,2%). 9,1% gospodinjstev ima hipotekarne dolgove, kar je enako kot leta 2014, mediana vrednosti hipotekarnih dolgov pa se je povečala (iz 30.000 EUR na 36.400 EUR). 26,9% gospodinjstev pa ima ostale dolgove (kar je 7,9 procentnih točk manj v primerjavi z letom 2014). Zadolženih gospodinjstev v euroobmočju je ostalo približno enako oz. se je zmanjšalo za 0,5 odstotne točke.
Primerjava z letom 2014 tudi pokaže, da je v 3 letih v evro območju premoženjska neenakost ostala na približno enaki ravni (Ginijev koeficient, ki je najpogosteje uporabljen kazalec pri tem, se je iz 69,4% povečal na 69,5% - vrednost 0% predstavlja popolno enakost, 100% predstavlja popolno neenakost – eno gospodinjstvo bi v tem primeru imelo v lasti vse premoženje). Za Slovenijo je bil Ginijev koeficient 59,4%, kar pomeni, da se je premoženjska neenakost nekoliko zmanjšala (62,9% v letu 2014).
ECB je objavila dve poročili: prvo poročilo predstavlja pregled glavnih rezultatov HFCS, drugo pa se ukvarja z metodologijo raziskave (vprašalnik, vzorec, uteževanje, pomembnost neodgovorov in metode popravkov za neodgovor). Poročili sta v angleškem jeziku, najdemo pa ju lahko na HFCN strani ECB (v razdelku Results and FAQ, 2017 wave).
[1] Mediana predstavlja numerično vrednost, ki loči zgornjo polovico vzorca od spodnje polovice. Prednost mediane kot srednje vrednosti pred aritmetično sredino je ta, da izstopajoči podatki manj vplivajo nanjo.