Pogosta vprašanja in odgovori o kriptosredstvih

    Za potrošnike, ki razmišljajo o nakupu kriptosredstev

  • Kaj so kriptosredstva?

    Kriptosredstvo je digitalna predstavitev vrednosti ali pravice, ki jo je mogoče elektronsko prenesti in shraniti z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije, pri čemer so se za kriptosredstva v preteklosti uporabljala različna poimenovanja, kot so kriptoimetja, virtualne valute, kriptovalute in digitalne valute. Ob tem se na področju zakonodaje, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, za poimenovanje kriptosredstev uporablja termin virtualne valute.

  • Ali so osebe, ki omogočajo izdajo, nakup, hranjenje in trgovanje s kriptosredstvi, sistemsko regulirane in nadzorovane?

    Dne 9. junija 2023 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Uredba (EU) o trgih kriptosredstev (angl. Markets in crypto-assets Regulation – MiCAR), ki vzpostavlja enotne zahteve za:

    • izdajo, javno ponudbo in uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje žetonov, vezanih na sredstva, e-denarnih žetonov ter kriptosredstev, ki niso niti žetoni, vezani na sredstva, niti e-denarni žetoni, ter
    • ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi (npr. menjavo kriptosredstev za denarna sredstva).

     

    Določbe Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev o pogojih izdajanja žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov se uporabljajo od 30. junija 2024, preostale določbe pa se bodo začele uporabljati 30. decembra 2024.

    Izvajanje Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev v slovenskem pravnem redu ureja Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev (Uradni list RS št. 95/2024), ki med drugim določa pristojna organa za izdajo in odvzem dovoljenj ter nadzor nad ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi in izdajatelji kriptosredstev, kot tudi prekrškovne določbe. Pristojnost je v skladu z zakonom razmejena med Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Banko Slovenije (več v poglavju Za potencialne ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi).

    Področje kriptosredstev je sicer regulatorno urejeno tudi z vidika preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (več v poglavju Za potencialne ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi).

  • Česa se morajo potrošniki zavedati v povezavi z Uredbo (EU) o trgih kriptosredstev?

    Potrošniki, ki razmišljajo o nakupu kriptosredstev, ki naj bi ohranjala stabilno vrednost, tj. e-denarnih žetonov (stabilno vrednost ohranjajo z vezanostjo na vrednost ene uradne valute), in žetonov, vezanih na sredstva (stabilno vrednost ohranjajo z vezanostjo na katero drugo vrednost ali pravico ali njuno kombinacijo, vključno z eno ali več uradnimi valutami), naj obvezno preverijo, ali kriptosredstva izdaja licenciran izdajatelj. To bi moralo biti jasno razvidno iz izjave, vsebovane v beli knjigi o kriptosredstvu, in na spletnih straneh izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki je kriptosredstvo uvrstila v trgovanje, ter na spletnih straneh Evropskega nadzornega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA).

    Določena kriptosredstva in storitve so z Uredbo (EU) o trgih kriptosredstev regulirani le delno ali pa so iz slednje v celoti izvzeti. Bitcoin je denimo prek ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi reguliran zgolj posredno, nekatera kriptosredstva, kot so popolnoma decentralizirana kriptosredstva, pa so iz Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev izvzeta. Prav tako Uredba (EU) o trgih kriptosredstev ne regulira storitev ponudnikov, ki prihajajo iz tretjih držav.

    Potrošniki naj bodo še posebej previdni, ko gre za dejavnosti, ki niso regulirane z Uredbo (EU) o trgih kriptosredstev, saj v tem primeru ostajajo izpostavljeni vsem tveganjem, ki so povezana s kriptosredstvi. Primeri takšnih situacij so:

    • izdajatelj e-denarnih žetonov nima dovoljenja kot kreditna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja;
    • izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, ni pridobil dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) o trgih kriptosredstev, niti ni banka;
    • oseba, ki ni izdajatelj dotičnih žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov, ni predhodno pridobila pisnega soglasja izdajatelja za njihovo javno ponudbo ali uvrstitev v trgovanje.

     

    Podobno naj potrošniki obstoj ustreznega vpisa v register preverijo tudi v primeru ostalih kriptosredstev, prav tako pa tudi obstoj dovoljenja po Uredbi (EU) o trgih kriptosredstev pri ponudnikih storitev v zvezi s kriptosredstvi. Te storitve so:

    • zagotavljanje skrbništva in upravljanja kriptosredstev v imenu strank;
    • upravljanje platforme za trgovanje s kriptosredstvi;
    • menjava kriptosredstev za denarna sredstva;
    • menjava kriptosredstev za druga kriptosredstva;
    • izvrševanje naročil za kriptosredstva v imenu strank;
    • plasiranje kriptosredstev;
    • prejemanje in posredovanje naročil za kriptosredstva v imenu strank;
    • svetovanje o kriptosredstvih;
    • upravljanje portfeljev kriptosredstev in
    • opravljanje storitev prenosa kriptosredstev v imenu strank.

     

    Dne 5. julija 2024 je Evropski bančni organ (EBA) objavil sporočilo za javnost, v katerem izdajatelje in ponudnike e-denarnih žetonov in žetonov, vezanih na sredstva, opozarja, da morajo od 30. junija 2024 spoštovati določila iz naslova III oz. IV Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev. EBA hkrati opozarja tudi potrošnike, da se pred nakupom prepričajo, ali so bili e-denarni žetoni in žetoni, vezani na sredstva, izdani v skladu z določili Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev, saj se v nasprotnem primeru nanjo ne morejo sklicevati.

    Morebitne pritožbe strank in drugih zainteresiranih strani, vključno z združenji potrošnikov, glede domnevnih kršitev Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev s strani ponudnikov e-denarnih žetonov, oseb, ki zaprosijo za uvrstitev e-denarnih žetonov v trgovanje, izdajateljev e-denarnih žetonov ali družb za izdajo elektronskega denarja, ko opravljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank ter storitve prenosa kriptosredstev v imenu strank v zvezi z e-denarnimi žetoni, ki jih izdajajo, lahko stranke in drugi zainteresirani, vključno z združenji potrošnikov, vložijo na spletni strani Banke Slovenije (Pritožbe in prijava kršitev).

  • Na kaj naj bodo še posebej pozorni posamezniki, ki se odločajo o nakupu kriptosredstev in povezanih produktov?

    Pred nakupom kriptosredstev, še posebej tistih, ki niso regulirana z Uredbo (EU) o trgih kriptosredstev, bi si moral vsak posameznik odgovoriti najmanj na naslednja vprašanja:

    • Ali gre za kriptosredstva in storitve, ki so regulirane z Uredbo (EU) o trgih kriptosredstev?
    • Ali si lahko privoščite, da bi izgubili ves vloženi denar?
    • Ali ste pripravljeni prevzeti velika tveganja, da bi dosegli oglaševani donos?
    • Ali poznate značilnosti kriptosredstev ali povezanih produktov in storitev?
    • Ali so podjetja/stranke, s katerimi poslujete, regulirani, kje imajo sedež in kdo je njihov nadzornik?
    • Ali so pristojni nacionalni organi uvrstili podjetja/stranke, s katerimi poslujete, na črno listo (čeprav podjetje/stranka ni uvrščena na črno listo, to ni zagotovilo, da je sodelovanje z njimi varno)?
    • Ali lahko učinkovito zaščitite naprave, ki jih uporabljate za nakup, shranjevanje ali prenos kriptosredstev, vključno z zasebnimi ključi?
    • Kakšna so nadomestila (provizije), ki jih boste plačali za (i) pridobitev kriptosredstev in (ii) prenos/prodajo teh enot?
    • V kateri državi je registrirana oseba, s katero sklepate pogodbo, in kakšna je tamkajšnja zakonodaja (davčna ureditev, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma itd.)?
    • Kaj/kdo in kako vam zagotavlja, da boste lahko pridobljene enote kriptosredstev zamenjali nazaj v fiat valuto (evro, dolar …)? Kako hitro lahko izvedete postopek zamenjave kriptosredstev v fiat valuto?
    • Katera upravičenja pridobite z investiranjem? Ali konkretna shema kriptosredstva sploh dopušča povratno menjavo v fiat valuto?
    • Katera pravna sredstva so vam na voljo v primeru, da boste postali žrtev goljufije ali prevare, in ali vam bo v tem primeru kdo vrnil sredstva?
    • Kakšna je davčna obravnava kriptosredstev in trgovanja z njimi? Kakšne so davčne obveznosti iz tega naslova? Za odgovor na to vprašanje preverite tudi pojasnila FURS.

     

    Če posameznik nima dovolj informacij, da bi lahko odgovoril na zgornja vprašanja, predlagamo, da ponovno razmisli o smiselnosti tovrstnega nakupa. Tudi če se za tovrsten nakup odloči dobro obveščen posameznik, je priporočljivo, da sredstva vloži v obsegu, ki zanj ne predstavlja prevelike izpostavljenosti, pri čemer pa se mora zavedati, da jih lahko tudi izgubi.

    Imetnikom kriptosredstev, ki bi jih želeli uporabiti za plačevanje, svetujemo, naj predhodno preverijo morebitna nadomestila oziroma provizije, ki bi jih morali plačati v ta namen.

  • Katera so tveganja, povezana s kriptosredstvi?

    Potrošniki naj bodo še posebej previdni, ker so določena kriptosredstva in storitve z Uredbo (EU) o trgih kriptosredstev regulirani le delno, ali pa so iz slednje v celoti izvzeti, saj v tem primeru ostajajo izpostavljeni vsem tveganjem, ki so povezana s kriptosredstvi. Bitcoin je denimo prek ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi reguliran zgolj posredno, nekatera kriptosredstva, kot so na primer popolnoma decentralizirana kriptosredstva, pa so iz Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev izvzeta. Prav tako Uredba (EU) o trgih kriptosredstev ne regulira storitev ponudnikov, ki prihajajo iz tretjih držav.

    Med ključnimi tveganji, ki jih v povezavi s kriptosredstvi in povezanimi produkti izpostavljajo finančni nadzorniki EU, so zlasti:

    • izgubite lahko ves vloženi denar,
    • cene lahko zelo hitro zrastejo ali padejo (tudi na nič),
    • postanete lahko žrtev prevar, goljufij, operativnih napak ali kibernetskih napadov,
    • če uporabljate kriptosredstva kot plačilno sredstvo, niste zaščiteni kot v primeru prenosa s plačilnega (transakcijskega) računa,
    • če gre kaj narobe, je malo verjetno, da boste imeli pravico do varstva in odškodnine.

     

    Zaradi splošnega zanimanja za kriptosredstva Banka Slovenije potrošnike seznanja z opozorili glede kriptosredstev, dodatno pa je na tveganja, povezana s kriptosredstvi, opozoril tudi Odbor za finančno stabilnost (OFS), ki ga vodi Banka Slovenije.

    Skupna opozorila glede tveganj za potrošnike, ki so povezana s kriptosredstvi, izdajajo tudi finančni nadzorniki EU, tj. Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropski bančni organ (EBA) ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) (več v Koristne povezave).

  • Koristne povezve

    Dodatne informacije o kriptosredstvih najdete na spletnih straneh Stičišča BS za finteh inovacije.

    Kriptosredstva obravnavajo tudi druge institucije. Nekaj pomembnih povezav:

     

    Sporočila za javnost Finančnih nadzornikov EU (izbor):

    • Dne 5. julija 2024 je Evropski bančni organ (EBA) objavil sporočilo za javnost, v katerem izdajatelje in ponudnike e-denarnih žetonov in žetonov, vezanih na sredstva, opozarja, da morajo od 30. junija 2024 pri izdajanju takih kriptosredstev spoštovati določila iz naslova III oz. IV Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev. EBA hkrati opozarja tudi potrošnike, da se pred nakupom prepričajo, ali so bili e-denarni žetoni in žetoni, vezani na sredstva, izdani v skladu z določili Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev, saj se v nasprotnem primeru nanjo ne morejo sklicevati.
    • Dne 5. julija 2024 je Evropski bančni organ (EBA) objavil sporočilo za javnost, namenjeno osebam, ki izdajajo, javno ponujajo ali želijo sprejeti v trgovanje e-denarne žetone in žetone, vezane na sredstva, ter potrošnikom. V njem so navedene prioritete, na katere morajo biti pozorni nadzorniki v EU za izdajatelje e-denarnih žetonov in žetonov, vezanih na sredstva, in ki jih bodo implementirali v letih 2024 in 2025.

     

    Zakonodaja:

    Seznam zakonodaje najdete v zavihku Predpisi.

     

    Za potencialne ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi

  • Kako je glede Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev razmejena pristojnost med Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Banko Slovenije?

    Uredba (EU) o trgih kriptosredstev določa, da države članice imenujejo pristojne organe, ki so odgovorni za opravljanje nalog in dolžnosti, ter da mora država članica v primeru, da imenuje več kot en pristojni organ, določiti naloge vsakega od njih. Izvajaje določb Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev ureja Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev (Uradni list RS, št. 95/2024). Med drugim določa pristojna organa (Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Banko Slovenije) za izdajanje in odvzem dovoljenj, potrditev bele knjige o kriptosredstvu in odobritev sprememb bele knjige o kriptosredstvu ali prejem uradnega obvestila o beli knjigi o kriptosredstvu in spremembah bele knjige o kriptosredstvu ter nadzor nad ponudniki storitev in izdajatelji žetonov, ureja sodelovanje navedenih pristojnih organov z Evropskim bančnim organom (EBA) in Evropskim nadzornim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter višino glob za kršitve Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev in Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev.

    Na podlagi Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev je Banka Slovenije pristojna za prejem uradnega obvestila o beli knjigi o kriptosredstvu oseb, ki dajejo v javno ponudbo e-denarne žetone ali zaprosijo za njihovo uvrstitev v trgovanje, tj. kreditnih institucij in družb za izdajo elektronskega denarja, kot tudi za prejem uradnega obvestila družb za izdajo elektronskega denarja, ki nameravajo opravljati skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank ter storitve prenosa kriptosredstev v imenu strank v zvezi z e-denarnimi žetoni, ki jih izdajajo. Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad osebami, ki imajo dovoljenje za dajanje e-denarnih žetonov v javno ponudbo ali njihovo uvrstitev v trgovanje ter izvaja nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja, ko opravljajo skrbništvo in upravljanje kriptosredstev v imenu strank ter storitve prenosa kriptosredstev v imenu strank v zvezi z e-denarnimi žetoni, ki jih izdajajo.

    Hkrati Banka Slovenije z Agencijo za trg vrednostnih papirjev sodeluje pri opravljanju nadzora nad osebami, ki jih slednja nadzoruje v sodelovanju z Banko Slovenije glede opravljanja investicijskih storitev in poslov (skladno z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov). Tovrstno sodelovanje se nanaša na kreditne institucije, ko slednje nastopajo kot izdajateljice žetonov, vezanih na sredstva, oziroma ko dajejo v javno ponudbo ali uvrstijo v trgovanje žetone, vezane na sredstva, in ko opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi v skladu z Uredbo (EU) o trgih kriptosredstev.

  • Ali se moram v primeru opravljanja »storitev virtualnih valut«, kot jih definira Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, registrirati pri Banki Slovenije?

    Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) med zavezance za izvajanje predpisanih ukrepov za preprečevanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma uvršča tudi pravne in fizične osebe, ki pri opravljanju poslovnih ali poklicnih dejavnosti opravljajo storitve virtualnih valut (pojem, ki ga ZPPDFT-2 uporablja za kriptosredstva) ali drugih poslov, ki so vključeni v te storitve (npr. menjava med fiat in virtualnimi valutami, hramba ali upravljanje virtualnih valut, storitve v zvezi z izdajo virtualnih valut). Dodatno se morajo ponudniki storitev virtualnih valut, ki imajo sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji, skladno z ZPPDFT-2 pred začetkom izvajanja storitev virtualnih valut vpisati v register, ki ga vodi Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.

    Dodatne informacije in viri glede vpisa v register: