Reševanje bank

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB), ki velja od 25. junija 2016, v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2014/59/EU z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD), ter podrobneje ureja izvajanje Uredbe 806/2014/EU z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru Enotnega mehanizma za reševanje in Enotnega sklada za reševanje.

Banka Slovenije v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU izvaja naloge in pooblastila v zvezi z reševanjem, razen nalog in pristojnosti, za katere je v skladu z Uredbo 806/2014/EU pristojen in odgovoren Enotni odbor za reševanje.
 

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB) ureja:

1. pristojnosti in postopke, ki jih vodi Banka Slovenije kot organ za reševanje bank;
2. načrtovanje reševanja bank;
3. postopek reševanja in pooblastila v zvezi z uporabo ukrepov za reševanje;
4. postopke prisilnega prenehanja banke in
5. mehanizem za zbiranje in prenos predhodnih in izrednih naknadnih prispevkov bank s sedežem v Republiki Sloveniji v Enotni sklad za reševanje (angl. Single Resolution Fund – SRF).
    

Najpomembnejša načela pri reševanju bank

Najpomembnejša načela ZRPPB pri reševanju so:

1. delničarji banke, ki je v postopku reševanja, prvi krijejo izgube;
2. za delničarji banke, ki je v postopku reševanja, krijejo izgube drugi imetniki kapitalskih instrumentov te banke, in nato ostali upniki, in sicer v obratnem prednostnem vrstnem redu, kot velja za poplačilo terjatev do subjekta reševanja v običajnem insolvenčnem postopku;
3. upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, se praviloma zamenjata, razen če je glede na okoliščine za uresničitev ciljev reševanja ustrezno, da upravljalni organ in višje vodstvo v celoti ali delno ohranita funkcijo;
4. upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, morata zagotoviti vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja;
5. odgovornost posameznikov in pravnih oseb za propad banke se uveljavlja v skladu s splošnimi pravili pogodbene, odškodninske in kazenske odgovornosti;
6. upniki istega prednostnega razreda so obravnavani enakovredno, razen v primerih, za katere ta zakon določa drugače;
7. noben upnik banke ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel, če bi prišlo do prenehanja v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki;
8. zajamčene vloge so v celoti zaščitene.