Denar in monetarne finančne institucije

Vse tabele prikazujejo stanja postavk konec meseca. Objavljeni podatki so predhodni. Časovne serije tabel se začnejo z decembrom 2004, ko je bilo uvedeno novo poročanje monetarnih finančnih institucij. Zaradi prehoda na novo poročanje lahko pri vsebinskih opredelitvah nekaterih postavk prihaja do določenih odstopanj v podatkih do konca leta 2005.

Do 31.12.2006 so podatki objavljeni v valuti SIT, od 1.1.2007 pa v valuti EUR. Valuta EUR je v podatkih do vključno 31.12.2006 obravnavana kot tuja valuta, v podatkih od 1.1.2007 pa kot domača valuta.

Metodološke spremembe

V maju 2006 so bile tabele sklopa I. Denar in monetarne finančne institucije v biltenu Banke Slovenije, spremenjene. Tabele temeljijo na metodologiji Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) oziroma evro območja in ne več Mednarodnega denarnega sklada (v nadaljevanju MDS). Vir podatkov je statistično poročilo monetarnih finančnih institucij in ne več knjigovodsko poročilo bank in hranilnic. Glavne metodološke spremembe so navedene v nadaljevanju. Podatki novih tabel so objavljeni od decembra 2004 dalje, časovne vrste starih tabel do vključno meseca marca 2006 pa so še naprej na razpolago na spletnih straneh Banke Slovenije (http://www.bsi.si). Bistvene razlike bilanc po metodologiji ECB in dosedanjih biltenskih tabel:

Sektor monetarnih finančnih institucij (MFI) zajema banke, hranilnice, hranilno-kreditne službe (v nadaljevanju HKS) in sklade denarnega trga, ne zajema starih bank LB in KBM, medtem ko stare biltenske tabele prikazujejo sektor bank brez hranilnic, HKS in denarnih skladov ter vključujejo podatke starih bank LB in KBM.
Bilančna vsota po metodologiji ECB je različna od bilančne vsote po metodologiji MDS predvsem zaradi zajemanja posojil po bruto principu, medtem ko so po metodologiji MDS podatki posojil zajeti po neto principu (popravki vrednosti). Posledično se razlikujejo tudi stanja postavke posojila.
Različno je stanje postavke posojila in vloge ter dolžniški vrednostni papirji – med terjatvami in obveznostmi, in sicer zaradi načina vključitve tržnih/netržnih vrednostnih papirjev v postavke posojila/vloge in vrednostni papirji. Po metodologiji ECB se namreč netržni vrednostni papirji vključujejo med posojila/vloge, tržni pa med dolžniške vrednostne papirje.
Odnosi po pooblastilu in notranji odnosi so po metodologiji ECB vključeni po neto principu, medtem ko so po metodologiji MDS prikazani na bruto osnovi.

V nadaljevanju so podrobneje opisane tudi bistvene razlike pri izračunu denarnih agregatov po dosedanji nacionalni definiciji in harmoniziranih denarnih agregatov, kot jih definira metodologija ECB.

Od vključno aprila 2006 so podatki določenih postavk (posojila, vloge, vrednostni papirji razen delnic in izdani dolžniški vrednostni papirji) v skladu z zahtevo ECB prikazani po nominalni vrednosti. Nominalna vrednost pri posameznih instrumentih predstavlja znesek glavnice, ki jo dolžnik po pogodbi dolguje upniku:

posojila: neodplačana glavnica, niso vključene obračunane obresti, provizije in drugi stroški,
vloge: znesek vezanih sredstev, niso vključene obračunane obresti,
dolžniški vrednostni papirji: nominalna vrednost.

Obresti, ki se pripisujejo glavnici, so sestavni del nominalne vrednosti.

Splošen opis bilančnih instrumentov po metodologiji ECB

V nadaljevanju je podan kratek opis definicij bilančnih instrumentov oziroma agregatnih postavk, kot so opredeljene po zahtevah Evropske centralne banke.

Blagajna

Postavka zajema imetja bankovcev in kovancev v domačem in tujem denarju, ki so v obtoku in v splošni rabi za izvrševanje plačil.

Posojila

Za namene statističnega poročanja se v postavko uvršča sredstva, ki jih obveznik poročanja posodi posojilojemalcu in niso evidentirana z dokumenti oziroma so predstavljena z enim dokumentom. Med posojila sodijo tudi sredstva v obliki vlog, slaba posojila, ki še niso odplačana ali odpisana, imetja netržnih vrednostnih papirjev, posojila s katerimi se trguje, podrejeni dolg v obliki posojil ali vlog, terjatve pri obratnih repo poslih. V postavko se vključuje stanja posojil po “bruto” principu (brez popravkov vrednosti).

Vrednostni papirji razen delnic

Imetja vrednostnih papirjev razen delnic in drugih lastniških deležev, ki so tržni instrumenti, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih in imetniku ne dajejo nobene lastniške pravice nad institucijo izdajatelja. Med vrednostne papirje razen delnic poleg tržnih vrednostnih papirjev sodijo še tržna posojila (t.j. posojila, ki so bila prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov, in s katerimi je mogoče trgovati na sekundarnih trgih (listinjenje)) in podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev. Postavka ne zajema obračunanih obresti – razvrščene so v postavko ostala aktiva, razen, če ločitev ni mogoča (če so obresti neločljiv del tržne cene).

Delnice in drugi lastniški deleži

Imetja vrednostnih papirjev, ki predstavljajo lastniške pravice v družbah. Ti vrednostni papirji imetnikom običajno dajejo pravico do udeležbe pri dobičku družbe in do deleža v lastniškem kapitalu v primeru likvidacije. Delnice vzajemnih skladov in točke/delnice skladov denarnega trga so vključene v to postavko.

Ostala aktiva

Postavka zajema tudi: stanja izvedenih finančnih instrumentov, ki so predmet bilančne evidence, opredmetena in neopredmetena nefinančna sredstva, obračunane in razmejene obresti od posojil in vrednostnih papirjev, presežek sredstev nad obveznostmi iz notranjih razmerij in poslovanja po pooblastilu.

Vloge

Postavka zajema zneske, ki jih obveznik poročanja dolguje upniku, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. V postavko se vključuje tudi posojila kot obveznosti obveznika poročanja - zneske, ki jih obveznik poročanja prejme in niso knjiženi med vloge ter obveznosti, ki se pojavljajo v obliki izdaje netržnih dolžniških vrednostnih papirjev, obveznosti za prejeta posojila, in kjer niso posebej navedeni tudi vloge na odpoklic in repo posli ter listinjenje.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

Postavka zajema vrednostne papirje (razen lastniških deležev), ki jih izdaja obveznik poročanja in ki so tržni instrumenti, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih ter imetniku ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajatelja, ter podrejeni dolg, ki ga izda MFI v obliki dolžniških vrednostnih papirjev. Obračunane obresti so izvzete iz podatkov stanj ter razvrščene v ostalo pasivo. Podatek izdanih dolžniških vrednostnih papirjev je zmanjšan za lastne odkupe.

Kapital in rezerve

Postavka zajema zneske izdaj lastniškega kapitala in vključuje tudi sredstva, ki izvirajo iz nerazdeljenega dobička in sredstev rezervacij za pričakovana prihodnja plačila in obveznosti obveznika poročanja. Postavka kapital in rezerve je ustrezno zmanjšana za lastne deleže. Znotraj postavke se poroča tudi razlika med prihodki in odhodki med letom in izdane točke/delnice skladov denarnega trga.

Ostala pasiva

Med ostalo pasivo sodijo tudi obračunane in razmejene obresti na vloge in vrednostne papirje, rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, postavke na poti, stanja izvedenih finančnih instrumentov. Presežek obveznosti nad sredstvi iz notranjih razmerij in poslovanja po pooblastilu se vključuje v ostalo pasivo.

Tabele

V maju 2006 so bile tabele od 1.1. do 1.8. nadomeščene s tabelami od 1.1. do 1.6, ki v določeni meri olajšujejo kontinuiteto starih časovnih vrst.

Z dnem uvedbe evra v Sloveniji (1.1.2007) je v statističnih tabelah biltena nastal prelom časovnih vrst v primerih, v katerih nastopa kot atribut “valuta”. Tako pričakovano pride do prerazporeditve, na primer obstoječih nezapadlih evrskih posojil pred uvedbo evra, iz časovne serije za “tujo valuto” v časovno serijo za “domačo valuto”, po uvedbi evra. Za lažjo rekonstrukcijo sprememb so v poglavju metodološke opombe podani deleži evrskih zneskov v stanjih tuje valute v tabelah 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6 na dan 31.12.2004, 31.12.2005 in 31.12.2006.

Opomba 1: Zaradi spremembe na viru so hkrati z objavo podatkov za april 2011 objavljene popravljene časovne vrste podatkov vlog na odpoklic in vezanih vlog v tabelah 1.2., 1.4. in 1.6. od januarja 2009 do maja 2010.

Tabela 1.1.: Denarni agregati

Tabela prikazuje končna mesečna stanja denarnih agregatov, izračunanih po opredelitvi ECB.

Glavne značilnosti denarnih agregatov po opredelitvi ECB so:

vključene obveznosti denarnega sektorja do domačih nedenarnih sektorjev,
izločitev denarno nevtralnega sektorja (centralna država je obravnavana kot denarno nevtralni sektor),
omejitev roka zapadlosti vključenih postavk (le obveznosti do 2 let oz. vlog na odpoklic do 3 mesecev),
enakovreden status obveznosti v domači in tuji valuti
vključitev delnic in/ali točk odprtih investicijskih skladov denarnega trga v M3.

Denarni agregati so opredeljeni takole:

M1 vsebuje gotovino v obtoku in vpogledne vloge,
M2 poleg M1 vključuje vloge z dogovorjeno zapadlostjo do 2 let in vloge na odpoklic do 3 mesecev,
M3 vključuje M2, repo ter dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo do 2 leti, delnice in/ali točke odprtih investicijskih skladov denarnega trga.

Tabela je razdeljena na dva dela: prvi del tabele (pred vstopom Slovenije v EMU - do 31.12.2006) vsebuje podatke denarnih agregatov Slovenije. Drugi del tabele (po vstopu Slovenije v EMU - od 1.1.2007) predstavlja prispevek Slovenije k denarnim agregatom EMU.

Postavka “Gotovina v obtoku” je izračunana na osnovi mehanizma kapitalskega ključa (capital share mechanism - CSM), ki razdeljuje celoten znesek izdanih bankovcev v EMU med posamezne nacionalne centralne banke držav članic glede na njihov delež v kapitalu ECB (na ECB odpade 8%-ni delež izdaje bankovcev). K bankovcem so prišteti še kovanci (ki so dejanska obveznost centralne države). Znesek gotovine (bankovci in kovanci) je zmanjšan za stanja gotovine v blagajnah MFI.

Prispevek Slovenije k denarnim agregatom EMU ne predstavlja denarnih agregatov Slovenije. V celotnem izračunu prispevka Slovenije k denarnim agregatom EMU so upoštevane obveznosti do ustreznih sektorjev vseh držav EMU. Zaradi konsolidacije znotraj sektorja MFI na ravni držav EMU lahko pride do situacije, ko je agregat M3 manjši od agregata M2.

Tabela 1.2. : Konsolidirana bilanca monetarnih finančnih institucij

Tabela prikazuje skupno (konsolidirano) bilanco stanja Banke Slovenije in drugih monetarnih finančnih institucij ob koncu meseca, prikazanih v tabelah 1.3. in 1.4.. Medsebojne terjatve in obveznosti sektorjev S.122 in S.121 so izključene. Na pasivni strani bilance so na določenih postavkah izključene obveznosti do domačega sektorja S.1311 in so zajete med ostalo pasivo.

Postavka “Bankovci in kovanci” je izračunana na osnovi mehanizma kapitalskega ključa (capital share mechanism - CSM), ki razdeljuje celoten znesek izdanih bankovcev v EMU med posamezne nacionalne centralne banke držav članic glede na njihov delež v kapitalu ECB (na ECB odpade 8%-ni delež izdaje bankovcev). K bankovcem so prišteti še kovanci (ki so dejanska obveznost centralne države).

Tabela 1.3.: Bilanca Banke Slovenije

Tabela prikazuje bilanco stanja Banke Slovenije ob koncu meseca v skladu z metodologijo ECB. Po metodologiji ECB postavka Bankovci in kovanci zajema tudi podatek kovancev v obtoku (ki so dejanska obveznost centralne države), izključuje pa podatek izdanih plačilnih bonov, ki so vključeni pod ostalo pasivo.

Tabela 1.4.: Bilanca drugih monetarnih finančnih institucij

Tabela prikazuje agregatno bilanco stanja drugih monetarnih finančnih institucij, to je bank, hranilnic, HKS in skladov denarnega trga, ob koncu meseca. Podrobnejši pregled terjatev in obveznosti drugih MFI do posameznih domačih in tujih sektorjev je prikazan v tabelah 1.5. in 1.6.

Tabela 1.5.: Izbrane terjatve drugih monetarnih finančnih institucij po sektorjih

Tabela prikazuje terjatve drugih monetarnih finančnih institucij iz naslova posojil in vrednostnih papirjev (prikazanih v tabeli 1.4), razčlenjene na domače in tuje sektorje, vrste posojil ter na domačo in tujo valuto.

Tabela 1.6.: Izbrane obveznosti drugih monetarnih finančnih institucij po sektorjih

V tabeli so prikazane obveznosti drugih finančnih institucij iz naslova vlog in vrednostnih papirjev (prikazanih v tabeli 1.4), razčlenjene na domače in tuje sektorje, vrste vlog ter na domačo in tujo valuto.

Tabela 1.7.: Bilanca Banke Slovenije - instrumenti

Tabela prikazuje podatke bilance stanja Banke Slovenije razčlenjene po instrumentih denarne politike. Tabela je sestavljena po računovodskih pravilih ECB in se razlikuje od Tabele 1.3.: Bilanca Banke, ki sledi statistični metodologiji ECB.

Tabela 1.8.: Investicijski skladi

Splošno

Metodologija statistike investicijskih skladov v Slovenije temelji na podlagi Uredbe Evropske centralne banke (ES) št. 958/2007 z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8) in Smernice Evropske centralne banke z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (preoblikovano). Časovne serije tabel se začnejo z decembrom 2008, ko je bilo uvedeno novo poročanje investicijskih skladov. Podatki so revidirani ob objavi podatkov za naslednje obdobje.

Opomba 1: Finančne sektorje tvorijo Banka Slovenije, druge monetarne institucije (banke, hranilnice in skladi denarnega trga) in druge finančne institucije (drugi finančni posredniki razen zavarovalnic in pokojninskih skladov, pomožni finančni posredniki ter zavarovalnice in pokojninski skladi).

Opomba 2: Nefinančne sektorje tvorijo nefinančne družbe, država, gospodinjstva in neprofitni izvajalci storitev gospodinjstev.

Opomba 3: Denarni skladi spadajo v sektor denarnih finančnih posrednikov in ne med druge finančne posrednike, kamor so vključeni investicijski skladi.

Vloge

Ta postavka zajema prenosljive vloge (vloge na vpogled) in druge vloge. Druge vloge so vloge, ki jih ni možno uporabljati za plačevanje in jih ni možno zamenjati v prenosljive vloge brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov. Med njih spadajo vezane vloge, potrdila o vlogah, ki niso iztržljiva oz. katerih iztržljivost je, čeprav teoretično možna, zelo omejena in druge vloge, ki niso prenosljive.

Dolžniški vrednostni papirji

Dolžniški vrednostni papirji so kratkoročni in dolgoročni. Kratkoročni vključujejo vse inštrumente denarnega trga z originalno zapadlostjo enega leta ali manj. Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji pa so vrednostni papirji z originalno zapadlostjo, daljšo od enega leta, in obsegajo obveznice, instrumente denarnega trga z originalno zapadlostjo, daljšo od enega leta in druge dolžniške vrednostne papirje. Obrestovani dolžniški vrednostni papirji se izkazujejo skupaj z obrestmi. V primeru, da obresti ni možno izkazovati skupaj z dolžniški vrednostnimi papirji, se izkazujejo ločeno v postavki ostala aktiva.

Delnice in drug lastniški kapital

Postavka zajema delnice in enote/delnice investicijskih skladov. Delnice so finančna sredstva, ki predstavljajo lastninske pravice do delniških družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičku delniških družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji. Enote premoženja/delnice investicijskih skladov obsega enote premoženja oziroma delnice odprtih in zaprtih investicijskih skladov.

Ostala aktiva

Pod to postavko se poročajo terjatve za prodane oziroma zapadle naložbe, terjatev do družbe za upravljanje in do skrbnika, terjatve za obresti in dividende, terjatve iz naslova posojanja vrednostnih papirjev, druge terjatve iz poslovanja, aktivne časovne razmejitve in izvedeni finančni inštrumenti. Aktivne časovne razmejitve zajemajo odložene stroške oziroma odložene odhodke, kratkoročno nezaračunane prihodke in tudi razmejene obresti. Izvedeni finančni inštrumenti bodisi finančne terjatve bodisi finančne obveznosti, v bilanci stanja pa se evidentirajo nepobotani.

Posojila

Postavka vsebuje najeta posojila, kritna posojila, repo posle in druge oblike posojil kot tehnik in orodij upravljanja naložb investicijskega sklada.

Izdane enote/delnice investicijskih skladov

Izdane enote/delnice investicijskih skladov predstavljajo celotno obveznost do delničarjev oziroma vlagateljev investicijskega sklada.

Ostala pasiva

Postavka druge obveznosti obsega poslovne obveznosti investicijskega sklada, in sicer obveznosti iz nakupa finančnih instrumentov, obveznosti iz upravljanja, obveznosti za plačila davkov, obveznosti iz naslova razdelitve dobička oziroma drugih izplačil imetnikom enot premoženja oziroma delničarjem, druge poslovne obveznosti ter pasivne časovne razmejitve in izvedene finančne inštrumente. Pasivne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške oziroma vnaprej vračunane odhodke in odložene prihodke. Pod to postavko se vštevajo tudi razmejene obresti.

Tabele (1.9.1.-1.9.4.): Lizing družbe

Splošno

Podatki lizing družb temeljijo na podlagi Zakona o Banki Slovenije (Uradno prečiščeno besedilo Uradni list RS, št. 72/2006) in Sklepu o poročanju institucij, ki izvajajo dejavnost najema (lizing družbe) objavljeno v Uradnem listu RS, št. 59/2012.

Dodatne opombe

Vrsta posla: podatki v tabelah vključujejo finančni najem, poslovni najem in posojila.

Tip posla: opredeljuje ali je bil sklenjen posel s premičnino ali z nepremičnino.

Sektorji: opredelitev na podlagi Standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev, SKIS - ESR 10. Kratica FD označuje finančne družbe, kratica NFD pa nefinančne družbe.

Dejavnost: opredelitev je na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti 2008 (šifrant SKD, Statistični urad RS)