Ekonomski odnosi s tujino
Splošno
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva ter nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Ime plačilna bilanca izvira še iz preteklih metodoloških priročnikov, ki so na začetku priporočali beleženje plačil. Ta pojem je bil že v četrtem priročniku plačilne bilance nadomeščen s pojmom transakcija. Mednarodne transakcije, ki jih beleži plačilna bilanca, tako velikokrat sploh ne vsebujejo transfera denarja. Glavno merilo za nastanek in zajem transakcije je menjava lastništva.
Plačilna bilanca se deli na tri glavne račune:
- tekoči račun;
- kapitalski račun;
- finančni račun.
Tekoči račun vsebuje tokove blaga, storitev in dohodkov med rezidenti in nerezidenti. Kapitalski račun prikazuje tokove neproizvedenih nefinančnih sredstev ter kapitalske transfere med rezidenti in nerezidenti. Finančni račun zajema neto pridobitve in odtujitve finančnih imetij in obveznosti, ki se delijo na pet funkcijskih kategorij:
- neposredne naložbe;
- naložbe v vrednostne papirje;
- finančne derivative;
- rezervna imetja;
- ostale naložbe.
Poleg običajnih finančnih imetij/obveznosti se upoštevajo tudi vrednosti zemljišč in ostalih nepremičnin (npr. stanovanj), ki so:
- fizično umeščene izven ekonomskega ozemlja določenega gospodarstva in so v lasti rezidentov;
- fizično umeščene v določenem gospodarstvu, vendar so v lasti nerezidentov.
Vsota saldov tekočega in kapitalskega računa pomeni presežek ali primanjkljaj nekega gospodarstva v razmerju z ostalimi gospodarstvi. Podoben koncept se lahko izpelje iz finančnega računa, tako da se od neto pridobitev finančnih imetij odštejejo neto vzpostavljene finančne obveznosti.
Čeprav so načeloma računi plačilne bilance uravnoteženi, pa se v praksi saldo finančnega računa ne uravnoteži s saldoma tekočega in kapitalskega računa. Razlika, ki pri tem nastane, predstavlja statistično napako in izpustitve. Ta je večinoma odraz nepopolnosti virov podatkov ali pa časovne neusklajenosti le-teh.
- so vrednosti kreditnih postavk tekočega ali kapitalskega računa prenizke in/ali
- so vrednosti debetnih postavk tekočega in kapitalskega računa previsoke in/ali
- so vrednosti neto povečanja imetij finančnega računa previsoke in/ali
- so vrednosti neto povečanja obveznosti finančnega računa prenizke.
Pri negativni vrednosti statistične napake velja obratno sklepanje.
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan. Enako kot pri finančnem računu plačilne bilance se v stanju mednarodnih naložb finančna imetja in obveznosti delijo na pet funkcijskih kategorij.
Razlika med finančnimi imetji in obveznostmi je neto pozicija, ki pomeni bodisi neto terjatve bodisi neto obveznosti do nerezidentov. Spremembe stanja mednarodnih naložb med dvema zaporednima časovnima obdobjema so lahko posledica transakcij, ki jih zajema finančni račun plačilne bilance tega obdobja, ali pa drugih tokov.
Zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Imetja zunanjega dolga so prav tako izpeljana iz stanja mednarodnih naložb in vsebujejo terjatve do nerezidentov v obliki dolžniških instrumentov, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do nerezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
Bruto zunanji dolg, ki vsebuje dolžniške obveznosti do nerezidentov, se prikazuje tudi z delitvijo na javni in javno garantirani dolg ter zasebni negarantirani dolg. V javni in javno garantirani dolg spada dolg sektorjev S.13, S.121 ter dolg vseh ostalih sektorjev, če ima garancijo države. V zasebni negarantirani dolg se uvrstijo preostale obveznosti.
Sektorska členitev – podatki so prikazani po štirih sektorjih:
Centralna banka (S.121)
Banke (S.122)
Država (S.13)
Ostali sektorji (S.11, S.123, S.124, S.125, S.126, S.127, S.128, S.129, S.14, S.15)
Ostali sektorji pri kapitalskih transferjih zajemajo vse sektorje razen državnega sektorja (S.13)
Značilnosti podatkov
Predznak na tekočem in kapitalskim računu je vedno pozitiven, saldo pa pomeni razliko med prejemki in izdatki oziroma izvozom in uvozom ter ima ustrezni predznak (pozitiven ali negativen).
Pozitivni predznak na finančnem računu pomeni povečanje imetij in/ali obveznosti, negativen predznak pa zmanjšanje. Saldo finančnega računa pomeni razliko med imetji in obveznostmi.
Objave in revizije podatkov
Revizije in objave podatkov plačilne bilance, stanja mednarodnih naložb in zunanjega dolga potekajo, kot sledi:
- mesečni podatki za plačilno bilanco in zunanji dolg za mesec m se objavljajo z zamikom m + 6 tednov. Hkrati se revidirajo tudi vsi meseci istega leta.
- četrtletni podatki za stanje mednarodnih naložb za četrtletje q se objavljajo z zamikom q + 10 tednov. Hkrati se revidirajo tudi vsa četrtletja istega leta.
Revizije podatkov preteklih let potekajo za obdobje (y-1) in (y-2) v drugi polovici tekočega leta (y), v primeru večjih metodoloških sprememb pa lahko tudi drugače.
Viri podatkov
Zunanjetrgovinska statistika (Statistični urad Republike Slovenije) je glavni vir za podatke o blagovni menjavi. Od 1.5.2004 dalje je vir za blagovno menjavo med Slovenijo in državami članicami EU postalo poročanje Intrastat, medtem ko je vir za blagovno menjavo z ostalimi državami Enotna upravna listina (Ekstrastat).
Poročila o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti (BST) so vir za storitveno menjavo (brez potovanj), prilagoditev zaobjema blagovne menjave ter tekoče in kapitalske transfere (brez transferov, povezanih z EU proračunom) od vključno leta 2008 dalje.
Poročila o poslih z vrednostnimi papirji (VRP) in podatki Klirinško depotne družbe (KDD) so vir za portfolio naložbe (dolžniški in lastniški vrednostni papirji), od septembra 2003 do konca leta 2006 pa tudi za finančne derivative.
Podatki o črpanjih/odplačilih kreditnih poslov s tujino iz evidence o registriranih kreditih, najetih v tujini oz. danih tujini (KR) so bili vir za podatke o posojilih vseh sektorjev do leta 2004, v letih 2005 in 2006 pa le za nebančne sektorje.
Poročila o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti (KRD) so bili vir za podatke o posojilih in vlogah vseh sektorjev razen bank od leta 2007 dalje. Od avgusta 2017 se v okviru poročila KRD poročajo tudi:
- kratkoročni komercialni krediti in avansi (prej poročani v okviru poročila SKV),
- naložbe v tuje dolžniške vrednostne papirje, ki potekajo mimo domačih posrednikov (prej poročane v okviru poročila DVP) in ne kotirajo na borzi,
- manj kot 10-odstotni lastniški deleži v kapitalu rezidenčnih družb, ki niso delniške družbe,
- manj kot 10-odstotni lastniški deleži v kapitalu nerezidenčnih družb, ki ne kotirajo na borzi,
- lastniški deleži v mednarodnih organizacijah.
Poročila monetarnih finančnih institucij (PORFI) so vir za podatke sektorja bank od leta 2005 dalje. PORFI je vir za podatke o posojilih, gotovini in vlogah, komercialnih kreditih, ostalih terjatvah/obveznostih, finančnih derivativih ter o dohodkih (obresti).
Letna poročila o naložbah (SN) so vir za reinvestirane dobičke in stanja lastniškega kapitala neposrednih naložb, od vključno leta 2008 pa so mesečna poročila o naložbah (SN-T) vir tudi za vse ostale transakcije lastniškega kapitala in izplačanih dobičkov. Isti vir se je uporabljal do leta 2017 za naložbe v lastniške vrednostne papirje, če so opravljene mimo domačih pooblaščenih posrednikov. Od avgusta 2017 se omenjene naložbe v lastniške vrednostne papirje poročajo v okviru poročila KRD. Za SN in SN-T od 2018 veljajo spremenjeni kriteriji za poročanje, in sicer da je delež lastništva (delnic ali drugega lastniškega kapitala) v tuji družbi ali tuje družbe v Sloveniji 10 % ali več. Od januarja leta 2023 je prag poročanja 5 milijona EUR bilančne vsote. Za podatke pod pragom poročanja je vključena ocena.
Poročanje o sodobnih plačilnih instrumentih (SPI) je vir za podatke nakupa goriva tujih avtoprevoznikov na bencinskih črpalkah v Sloveniji, plačanega s plačilnimi karticami tujih izdajateljev od leta 2008 dalje.
Računovodski podatki Banke Slovenije
Podatki proračuna o transferih državnega sektorja med Republiko Slovenijo in EU (od 2004 dalje)
Četrtletni podatki statistike finančnih računov se uporabljajo kot vir za postavko finančni derivativi od leta 2007 dalje za vse sektorje razen za centralno banko. Za banke se je ta vir uporabljal do leta 2010 (v 2011 je bil nadomeščen z virom PORFI).
Poročila o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti (SKV) so bili vir za kratkoročne komercialne kredite in avanse od leta 2002 do julija 2017. Od avgusta 2017 se kratkoročni komercialni krediti in avansi poročajo v okviru poročila KRD.
Poročila o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov (DVP) so bili vir za portfolio naložbe v tuje dolžniške vrednostne papirje, ki potekajo mimo domačih posrednikov, od leta 2007 do julija 2017. Od avgusta 2017 se portfolio naložbe v tuje dolžniške vrednostne papirje, ki potekajo mimo domačih posrednikov, poročajo v okviru poročila KRD.
Poročila o stanjih na računih in transakcijah med rezidenti in nerezidenti (C, PPT, PPV):
- poročilo o stanjih na računih domačih bank - PPV (do 31.12.2004),
- poročilo o stanjih na računih v tujini - C (do 31.12.2006),
- poročilo o transakcijah preko računov pri domačih bankah - PPT (do 31.12.2008),
- poročilo o transakcijah preko računov v tujini - C (do 31.12.2008).
Vse banke, ki so opravljale plačilni promet s tujino, in vsi rezidenti, ki so imeli odprte račune v tujini, so bili dolžni poročati podatke o vrsti transakcije. Podatke je bil dolžan posredovati rezident nalogodajalec/upravičenec plačila. Od leta 2009 do marca 2014 so banke, ki opravljajo plačilni promet s tujino, poročale o transakcijah z nerezidenti, ki so presegale prag 50.000 EUR. Od aprila 2014 banke poročajo o vseh transakcijah brez šifre namena. Podatki se uporabljajo le za namene kontrole kvalitete plačilne bilance.
Računovodski podatki bank (KNB) do 2010
Ocene in drugi viri
- ocena dohodkov od dela (SURS),
- podatki o izplačanih pokojninah nerezidentom (ZPIZ),
- anketa o odpisih dolga iz naslova blagovne in storitvene menjave s tujino,
- ocene za izvoz in uvoz potovanj - od 2005 dalje (podrobneje razloženo v točki Potovanja),
- četrtletni podatki o potrošnji tujih ambasad v Sloveniji (SURS, od vključno leta 2008),
- nakazila zdomcev - transferi v tujino (bilateralni podatki med državami, od vključno leta 2008),
- transferi gospodinjstev (SURS, od vključno leta 2008),
- neposredno pridobljena sredstva na natečajih oz. programih EU (SURS, od vključno leta 2008),
- podatki o neposrednih naložbah nerezidentov v nepremičnine v Sloveniji (GURS, od vključno 2008 naprej),
- podatki o nakupih/prodajah nepremičnin na Hrvaškem (Hrvaška nacionalna banka, od vključno leta 2008),
- podatki o neposrednih naložbah slovenskih gospodinjstev v obliki nepremičnin v tujini (osnovni vir je Anketa o potrošnji gospodinjstev, SURS),
- podatki o nakupih/prodajah emisijskih kuponov med rezidenti in nerezidenti (Agencija Republike Slovenije za okolje, od vključno leta 2008 do 2011. Od leta 2012 dalje je podatek zajet na mesečnem poročilu BST),
- podatki o posojilih, ki jih domače prebivalstvo najema pri bankah v tujini (Avstrija, Italija, Nemčija), so vključeni od leta 2012 naprej. Vir je baza ECB,
- ocena reinvestiranih dobičkov investicijskih skladov na podlagi spremenljivke "Accrued income factor (AIF)" iz CSDB (Central Securities Data Base) od leta 2015 naprej,
- ocena uvoza drog (SURS),
- ocena nakupov blaga preko spleta (od vključno 2010),
- ocena odkupov tuje gotovine in čekov od tujcev v menjalnicah - del postavke potovanja (do vključno leta 2004),
- ocena izdatkov za potovanja v tujino vključno s čezmejnimi nakupi blaga (do vključno leta 2004),
- ocena italijanskih pokojnin (UMAR, do konca leta 1998),
- ocena transakcij s tujo gotovino in vlogami slovenskih gospodinjstev (do vključno leta 2006).
Viri podatkov pri stanju mednarodnih naložb so večinoma isti kot za finančni račun plačilne bilance.
Opredelitev pojmov
Postavke tekočega računa plačilne bilance
Tekoči račun je sestavljen iz postavk blaga, storitev, primarnega in sekundarnega dohodka.
Blago
Postavka blago predstavlja premično blago, pri katerem se zamenja lastništvo med rezidenti in nerezidenti. Obsega splošno blago, neto izvoz blaga za preprodajo in nemonetarno zlato.
Splošno blago na osnovi plačilne bilance zajema blago, pri katerem se zamenja ekonomsko lastništvo med rezidentom in nerezidentom ter ni vključeno v druge posebne kategorije, kot sta blago, ki je namenjeno preprodaji, ali nemonetarno zlato.
Podatki o splošnem blagu so pridobljeni od Statističnega urada Republike Slovenije. Pred vstopom Slovenije v EU so bili podatki na voljo iz enotnih carinskih listin, od 1.5.2004 dalje pa iz enotnih upravnih listin za blagovno menjavo z nečlanicami EU ter iz poročanja Intrastat za menjavo s članicami EU.
Prilagoditev c.i.f./f.o.b. - podatki o uvozu po c.i.f. vrednosti so prilagojeni na f.o.b. vrednost s pomočjo koeficienta, ki je enak ponderiranemu povprečju koeficientov med c.i.f. in f.o.b. vrednostmi uvoza blaga (za razpoložljiv vzorec).
Prilagoditev zaobjema vključuje podatke o izvozu in uvozu blaga, ki niso na voljo iz ECL (vir ITRS do 31.12.2007, ter poročila prostocarinskih prodajaln in carinskih skladišč /za uvoženo blago prodano nerezidentom/ do leta 2005, vir BST poročilo od leta 2008 dalje). Od 1.5.2004 so v prilagoditvah zaobjema vključeni kot ocena tudi podatki o uvozu avtomobilov iz EU s strani fizičnih oseb, kar ni zajeto v Intrastat sistemu poročanja. Vključujejo se tudi ocene nakupa goriva v Sloveniji s strani tujih prevoznikov (od 2008 dalje) ter ocena uvoza drog (vir SURS).
Neto izvoz blaga za preprodajo obsega preprodajo kot nakup blaga, ki ga opravi rezident (gospodarstvo priprave podatkov) pri nerezidentu, in nadaljnjo prodajo istega blaga drugemu nerezidentu, pri čemer zadevno blago ne vstopi v gospodarstvo priprave podatkov. Neto izvoz blaga za preprodajo predstavlja razliko med prodajo in nakupom blaga, ki je namenjeno preprodaji. Ta postavka vključuje trgovske marže, dobičke in izgube iz lastnine ter spremembe v zalogah blaga, ki je namenjeno preprodaji.
Nemonetarno zlato zajema vse zlato razen monetarnega zlata. Monetarno zlato je v lasti denarnih oblasti in pomeni rezervna imetja.
Storitve
Storitve so rezultat proizvodne dejavnosti, ki spremeni pogoje enot porabnic ali olajša izmenjavo proizvodov ali finančnih sredstev. Storitve na splošno niso ločene postavke, nad katerimi bi se lahko vzpostavila lastninska pravica, in na splošno jih ni mogoče ločiti od njihove proizvodnje.
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb obsegajo obdelovanje, sestavljanje, označevanje in embaliranje, ki jih izvajajo podjetja, ki niso lastniki zadevnega blaga. Predelovalno dejavnost opravlja subjekt, ki za to od lastnika prejme nadomestilo.
Storitve vzdrževanja in popravil zajemajo vzdrževalna in popravljalna dela, ki jih opravijo rezidenti na blagu v lasti nerezidentov (in obratno). Popravila je mogoče izvesti na mestu popravljavca ali drugje. Vrednost vzdrževanja in popravil vključuje vse dele ali materiale, ki jih dobavi popravljavec in so vključeni v zaračunano storitev.
Transport predstavlja prevoz ljudi in predmetov z ene lokacije na drugo ter s tem povezane podporne in pomožne storitve. Promet vključuje tudi poštne in kurirske storitve. Prometne storitve se zajamejo v plačilni bilanci, kadar jih opravijo rezidenti enega gospodarstva v korist rezidentov drugega gospodarstva. Transportne storitve so razdeljene najprej glede na vrsto transporta (na primer: pomorski transport), nato pa še glede na predmet prevoza (na potnike, blago in ostalo).
Potovanja, kot postavka storitev, zajema blago in storitve za lastno uporabo ali za oddajo, ki jih nerezidenti pridobijo od gospodarstva med obiskom v tem gospodarstvu.
Metodologija za vključitev podatkov za potovanja:
- do vključno leta 2004: preko ITRS so zajeti naslednji podatki v zvezi s prejemki od turizma: a.) zdravstvene in izobraževalne storitve, b.) plačila nerezidentov slovenskim turističnim agencijam, c.) neto dvigi tolarjev z deviznih računov nerezidentov, d.) izdatki nerezidentov v igralnicah, e.) podatki o prodaji blaga nerezidentom v prostocarinskih prodajalnah in carinskih skladiščih, f.) transakcije s kreditnimi karticami in g.) prodaja tolarjev nerezidentom v tujini. Podatki o prodaji tolarjev nerezidentom v Sloveniji so ocenjeni na podlagi števila cestnih mejnih prehodov tujih potnikov in števila nočitev tujih turistov. Postavka potovanja v tujino zajema poslovna in zasebna potovanja; glavni vir je ITRS, dodane pa so še ocene ostale potrošnje rezidentov v tujini.
- od vključno leta 2005:
Glavni viri za ocene povezane z izvozom potovanj so naslednje SURSove ankete in raziskovanja:
- Anketa o tujih turistih se uporabi za določitev strukture tujih turistov po namenu potovanja (poslovna potovanja, zdravljenje, izobraževanje, ostalo) ter ugotovitev njihove potrošnje.
- Anketa o tujih potnikih (za določanje strukture potnikov na izletnike in tranzitnike ter njihove potrošnje).
- Prihodi in prenočitve tujih turistov po državah (mesečna informacija).
- Število mejnih prehodov (za določanje populacije tujcev, ki vstopijo v Slovenijo).
Na podlagi virov in ustrezni prilagoditvi z rastjo cen se izračuna spodaj naštetih šest kategorij podatkov, ki se po državi tujih potnikov delijo na podlagi podatkov operaterjev mobilne telefonije:
- poslovna potovanja,
- zdravljenje ,
- izobraževanje,
- ostalo,
- izletniki,
- tranzitniki.
Glavni vir za ocene povezane z uvozom potovanj je SURSova anketa TU_ČAP (Četrtletna anketa o potovanjih domačega prebivalstva). Anketa poda vrednost potovanj domačega prebivalstva v tujino (tako prava potovanja kot izleti), ter vrednost transporta do lokacije potovanja in nazaj, ki jo je potrebno odšteti od potovanj, ker je ta del že zajet v transportnih storitvah.
Na podlagi vira (TU_ČAP) se izračuna spodaj naštetih pet kategorij podatkov, ki se po državi namena potovanja razcepijo na podlagi podatkov operaterjev mobilne telefonije:
- poslovna potovanja,
- zdravljenje,
- izobraževanje,
- ostalo,
- izletniki.
Gradbene storitve obsegajo izgradnjo, obnovo, popravilo ali razširitev osnovnih sredstev v obliki zgradb, izboljšav zemljišča, ki so tehnične narave, in druge tehnične gradnje (vključno s cestami, mostovi, jezovi itd.). Vključuje s tem povezana inštalacijska in montažna dela, pripravljalna dela na gradbišču in splošno gradbeništvo, specializirane storitve, kot so pleskanje, vodovodne inštalacije, rušenje ter vodenje gradbenih projektov.
Zavarovalne in pokojninske storitve pokrivajo različne vrste zavarovanja, ki jih rezidenčna zavarovalniška podjetja opravijo za nerezidente in nasprotno. Te storitve se običajno ocenijo ali ovrednotijo glede na stroške, vključene v celotne premije. Obsegajo neposredno zavarovanje, pozavarovanje, pomožne zavarovalne storitve, storitve pokojninskega zavarovanja in standardiziranega jamstva. Neposredno zavarovanje se dalje deli na življenjsko zavarovanje, zavarovanje blaga v prevozu in drugo neposredno zavarovanje.
Premije življenjskega in ostalega zavarovanja se delijo na dve komponenti: (I) zavarovalna storitev in (II) premija v ožjem smislu, ki se upošteva kot tekoči transfer. V zavarovalne storitve so vključene provizije zavarovalnic ter delež premij (do leta 2007 25%, od leta 2008 dalje pa 45%). Zavarovalne odškodnine in preostali del zavarovalnih premij neživljenjskega zavarovanja je vključen v primarne dohodke, odškodnine in del premij življenjskega zavarovanja pa predstavljajo imetja/obveznosti finančnega računa.
Finančne storitve predstavljajo posredniške in pomožne storitve, razen zavarovalnih storitev in storitev pokojninskih skladov, običajno pa jih opravljajo banke in druge finančne družbe. Finančne storitve se ločijo na:
- Izrecno zaračunane in druge finančne storitve: vključujejo nadomestila za sprejemanje vlog in posojanje, nadomestila za enkratna jamstva, nadomestila ali kazni za zgodnje ali prepozno odplačilo, stroške za vodenje računa, nadomestila, povezana z akreditivi, storitve kreditnih kartic, provizije in nadomestila, povezana s finančnim najemom, prevzemom prodaje vrednostnih papirjev ter obračunom plačil. Vključene so tudi storitve finančnega svetovanja, skrbništvo finančnih sredstev ali naložbenega zlata, upravljanje s finančnimi sredstvi, storitve nadzorovanja, storitve zagotavljanja likvidnosti, storitve prevzemanja tveganj (razen zavarovanja), storitve v zvezi z združitvami in prevzemi, storitve bonitetnega ocenjevanja, borzne storitve in fiduciarne storitve.
- Posredno merjene storitve finančnega posredništva (FISIM): posojilodajalci in tisti, ki sprejemajo vloge, delujejo tako, da svojim deponentom ponujajo obrestne mere, ki so nižje od obrestnih mer, ki jih zaračunajo svojim posojilojemalcem. Finančne družbe uporabijo nastale obrestne marže oz. posredna nadomestila za pokrivanje svojih stroškov in za zagotavljanje poslovnega presežka.
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine vključujejo nadomestila za uporabo lastniških pravic (kot so patenti, blagovne znamke, avtorske pravice, industrijski postopki in dizajni, vključno s poslovnimi skrivnostmi in franšizami) in nadomestila za licence za reproduciranje ali distribuiranje intelektualne lastnine iz proizvedenih izvirnikov ali prototipov (kot so avtorske pravice za knjige in rokopise, računalniško programsko opremo, kinematografska dela in nosilce zvoka) in sorodne pravice (kot so pravice za predvajanja v živo ter za televizijsko, kabelsko ali satelitsko razširjanje programov).
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve: Telekomunikacijske storitve obsegajo prenos zvoka, podob ali drugih informacij po telefonu, teleksu, s telegramom, po radijskem ali televizijskem kablu in z oddajanjem, preko satelitskega razširjanja, po elektronski pošti, vključene so tudi storitve mobilne telefonije, glavne internetne storitve in storitve spletnega dostopa. Računalniške storitve sestavljajo storitve, povezane s strojno in/ali programsko opremo, ter storitve obdelave podatkov. Informacijske storitve obsegajo storitve tiskovnih agencij, hranjenje ter razširjanje podatkov in podatkovnih zbirk, na spletu in prek magnetnih, optičnih ali tiskanih medijev.
Ostale poslovne storitve zajemajo:
- Raziskovalne in razvojne storitve, ki predstavljajo raziskave v fizikalnih, družbenih in humanističnih vedah, komercialno raziskovanje, povezano z elektroniko, farmacevtskimi izdelki in biotehnologijo;
- Storitve strokovnega in podjetniškega svetovanja vključujejo pravne storitve, računovodske storitve, storitve podjetniškega svetovanja, podjetniške storitve in storitve v zvezi z odnosi z javnostmi; storitve oglaševanja, raziskovanja trga in preučevanja javnega mnenja;
- Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve obsegajo arhitekturne storitve in inženiring, znanstvene in druge tehnične storitve, storitve ravnanja z odpadki in zmanjševanja onesnaževanja, kmetijske in rudarske storitve, storitve operativnega lizinga, s trgovino povezane storitve, druge poslovne storitve, ki niso vključene drugje.
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve obsegajo avdiovizualne in sorodne storitve ter druge osebne, kulturne in rekreacijske storitve. Avdiovizualne in sorodne storitve so storitve in stroški v zvezi s proizvodnjo filmov radijskih in televizijskih programov ter glasbenih posnetkov. Druge osebne, kulturne in rekreacijske storitve so izobraževalne storitve, zdravstvene storitve, storitve v zvezi s kulturno dediščino in rekreacijske storitve ter druge osebne storitve.
Državno blago in storitve, ki niso vključeni drugje zajemajo transakcije države (vključno s transakcijami mednarodnih organizacij) z blagom in storitvami, ki jih ni mogoče razvrstiti pod druge postavke.
Primarni dohodki
Primarni dohodki predstavljajo donos institucionalnih enot, ki nastane zaradi njihovega prispevka k proizvodnemu procesu ali zaradi zagotavljanja finančnih sredstev ali ki izvira iz dajanja naravnih virov v najem drugim institucionalnim enotam. Obsegajo dohodke od dela, dohodke od kapitala in druge primarne dohodke.
Dohodki od dela se zajamejo, kadar sta delodajalec (proizvodna enota) in zaposleni rezidenta različnih gospodarstev. Za gospodarstvo, v katerem so proizvodne enote rezidenti, so sredstva za zaposlene vsa plačila (vključno s prispevki, ki jih plačajo delodajalci v sheme socialne varnosti ali v zasebne zavarovalne ali pokojninske sklade), v denarju ali v naravi, ki jih rezidenčna podjetja plačajo nerezidenčnim zaposlenim v zameno za delo, ki ga slednji opravijo v obračunskem obdobju. Za gospodarstvo, v katerem so posamezniki rezidenti, so sredstva za zaposlene vsa plačila, v denarju ali v naravi, ki jih posamezniki prejmejo od nerezidenčnih podjetij v zameno za delo, opravljeno v obračunskem obdobju.
Viri podatkov za dohodke od dela:
- prejemki: ITRS in ocene kot vira za dohodke od dela slovenskih rezidentov v tujini sta od leta 2002 dalje nadomeščena s podatki iz ankete o delovni sili (SURS) in podatki Eurostata.
- izdatki: ITRS je vir za dohodke od dela - izdatke do vključno leta 2004. Od podatkov za leto 2005 dalje SURS pripravi izračun izdatkov dohodkov od dela na podlagi podatkov Zavoda za zaposlovanje o številu nerezidentov, ki so konec posameznega četrtletja imeli veljavno delovno dovoljenje in ki so v Sloveniji delali manj kot eno leto ter na podlagi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje o številu nerezidentov, ki konec vsakega četrtletja niso potrebovali veljavnega delovnega dovoljenja in so v Sloveniji delali manj kot eno leto. V izračun so vključeni tudi dnevni migranti iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Dohodki od dela (prejemki in izdatki) so od 2002 dalje vključeni po bruto principu (vključno z davki in prispevki).
Dohodek od kapitala izvira iz lastništva finančnih instrumentov. Dohodek od kapitala vključuje dohodke od lastniškega kapitala (dividende, odtegnjeni dohodek iz nepravih družb, reinvestirani dohodki) in dohodke od dolžniškega kapitala (obresti) ter investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati imetnikom polic v shemah zavarovanja, pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shemah. V plačilni bilanci se dohodek od kapitala razvrsti tudi glede na funkcijo osnovne naložbe kot neposredne naložbe, naložbe v vrednostne papirje, druge naložbe ali rezervna imetja in nadalje glede na vrsto naložbe.
Od 01.01.2007 (od začetka članstva Slovenije v EMU) se v dohodkih iz kapitala (iz ostalih naložb) vključujejo tudi dohodki v povezavi z izkazovanjem evro gotovine (iz naslova tehničnih terjatev do evrosistema), vpeljanem marca 2015.
ITRS kot vir za dohodke od lastniških vrednostnih papirjev je od 2004 zamenjan s poročili VRP, za podatke o reinvestiranih dobičkih pa so vir letna poročila o kapitalskih naložbah SN. Podatki o reinvestiranih dobičkih v tekočem letu so ocenjeni - od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila SN), se odštevajo dividende in drugi dobički, izplačani v tekočem mesecu (vir so mesečna poročila SN-T o naložbah od 1.1.2008 dalje, pred tem vir ITRS). Ocena je zamenjana z dejanskimi podatki, ko so le-ti na voljo. Podatki o nesorazmerno visokih izplačanih dividendah oziroma dobičkih (t.i. superdividende) so od leta 2008 izključeni iz dohodkov in so vključeni v postavko neposredne naložbe. Vir za dohodke od dolžniških vrednostnih papirjev je do leta 2003 ITRS, od 2004 dalje pa poročila o poslih z vrednostnimi papirji (poročila VRP) in podatki KDD. Vir za dohodke od ostalih naložb je ITRS do leta 2004 za bančni sektor, kasneje pa poročila monetarnih finančnih institucij (PORFI). Do leta 2006 je vir za dohodke od ostalih naložb za nebančni sektor ITRS, od leta 2007 dalje pa poročila KRD. Dohodki od posojil (vključno z dolgoročnimi komercialnimi krediti) in denarnih rezerv se vodijo po obračunskem principu že od leta 2002 dalje, od 2007 dalje pa se po obračunskem principu vodijo celotni dohodki od ostalih naložb. Za dohodke od obveznic in zadolžnic se obračunski princip uporablja od leta 2004 dalje.
Drugi primarni dohodki se delijo na davke na proizvodnjo in uvoz, subvencije in najemnine.
Sekundarni dohodki
Račun sekundarnega dohodka prikazuje tekoče transferje med rezidenti in nerezidenti. Transfer je lahko v obliki blaga, storitve, finančnega sredstvu ali drugega neproizvedenega sredstva, ki ga institucionalna enota zagotovi drugi institucionalni enoti, kadar ni ustreznega nadomestila ekonomske vrednosti. Tekoči transferi obsegajo vse transfere, ki niso kapitalski transferi.
Tekoči transferi države obsegajo tekoče davke na dohodke, premoženje itd., socialne prispevke, socialne prejemke, tekoče mednarodno sodelovanje, raznovrstne tekoče transfere, lastna sredstva Evropske unije iz DDV in bruto nacionalnega dohodka (BND).
Tekoči transferi ostalih sektorjev obsegajo tekoče davke na dohodke, premoženje itd., socialne prispevke, socialne prejemke, raznovrstne tekoče transfere, neto premije neživljenjskega zavarovanja, odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja. Raznovrstni tekoči transferi vključujejo osebne transfere med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi (od tega nakazila delavcev).
Glavni viri podatkov so ITRS in ocene do leta 2007, od leta 2008 dalje pa poročila BST ter od 2004 dalje za transfere državnega sektorja med Republiko Slovenijo in EU neposredni podatki proračuna od Ministrstva za finance. Nakazila zdomcev - odlivi v tujino in prilivi iz tujine (podatki pridobljeni od tujih centralnih bank) ter transferi gospodinjstev (anketa SURS) so vključeni z letom 2008.
Postavke kapitalskega računa
Kapitalski račun zajema bruto pridobitev/odtujitev neproizvedenih nefinančnih imetij in kapitalske transfere.
Bruto neproizvedena nefinančna imetja so sestavljena iz: naravnih virov, pogodb, najemov in licenc ter tržnih sredstev (tržna imena, blagovne znamke) in dobrega imena. Pod to postavko se zajame le nakup/prodaja takih sredstev, ne pa njihova uporaba. Sem spadajo tudi nakupi in prodaje emisijskih kuponov.
Kapitalski transferi obsegajo prenose lastništva osnovnih sredstev, prenose sredstev, ki so povezani ali pogojeni s pridobitvijo ali odtujitvijo osnovnih sredstev, in odpise obveznosti s strani upnikov, ne da bi v zameno prejeli nadomestilo. Kapitalski transferi so lahko v denarju ali v naravi (na primer oprostitev dolga). Razlika med tekočimi in kapitalskimi transferi je v praksi odvisna od uporabe transferov v državi prejemnici.
Kapitalski transferi vključujejo davke na kapital, investicijske podpore, odpise dolga in druge kapitalske transfere. Do leta 2007 se je kot vir podatkov za kapitalske transferje uporabljal ITRS. Od leta 2008 dalje se podatki zajemajo iz BST poročil, od leta 2004 dalje pa se za kapitalske transfere med Republiko Slovenijo in EU uporabljajo neposredni podatki proračuna iz Ministrstva za finance. Od leta 2002 Banka Slovenije ocenjuje tudi vrednost odpisov dolga iz naslova blagovne in storitvene menjave s tujino. Podatki o transferih neposredno pridobljenih sredstev na natečajih oz. programih EU so vključeni od leta 2008 (SURS, Letno poročilo o investicijah v osnovna sredstva).
Postavke finančnega računa plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb
Neposredne naložbe
Neposredne naložbe so oblika čezmejnega investiranja rezidenta določenega gospodarstva v drugo gospodarstvo z namenom vzpostavitve dolgoročne povezave in vpliva na upravljanje povezane družbe.
Kriterij za neposredno naložbo, ki zagotavlja mednarodno primerljivost podatkov, je vsaj deset odstotkov udeležbe v kapitalu oziroma v glasovalnih pravicah; pri sestavljanju podatkov za Slovenijo je upoštevan kriterij 10-odstotnega deleža v lastniškem kapitalu.
Neposredni investitorji so lahko posamezniki, gospodarske družbe, skupine posameznikov ali gospodarskih družb, pa tudi vlade oziroma vladne agencije, ki imajo neposredne naložbe v družbah v tujini.
Neposredne naložbe vsebujejo lastniški kapital in reinvestirane dobičke ter dolžniške instrumente med neposredno in posredno povezanimi osebami ter med sestrskimi družbami. Prav tako se prikazujejo tudi dohodki neposrednih naložb in sicer del, ki se nanaša na lastniški kapital (izplačani dobički in reinvestirani dobički) ter del, ki se nanaša na dolžniške instrumente (obresti).
Vložki v lastniški kapital so lahko v denarju, stvarni vložki ali reinvestirani dobički. V lastniški kapital so vključeni tudi podatki o naložbah v nepremičnine.
Izplačila nesorazmerno visokih dividend oziroma dobičkov so od leta 2008 naprej vključena v postavko zmanjšanje lastniškega kapitala in ne v postavko izplačane dividende.
Podatki o transakcijah lastniškega kapitala neposrednih naložb so pripravljeni po tržnih vrednostih, medtem ko so podatki o stanjih naložb vrednoteni po knjigovodski vrednosti v skladu s kapitalsko metodo. Od leta 2007 naprej so izjema naložbe v delniške družbe, ki kotirajo, za katera so tudi stanja vključena po tržni vrednosti. Podatki o dolžniških instrumentih so vrednoteni po nominalni vrednosti.
Dolžniški instrumenti so sestavljeni iz imetij in obveznosti med povezanimi in sestrskimi družbami, med katere sodijo podatki o finančnih posojilih, komercialnih kreditih in predujmih, depozitih in ostalih imetjih in obveznostih. Dolžniški instrumenti med finančnimi posredniki se ne vključujejo med neposredne naložbe (med domačimi in tujimi sektorji S.122, S.123, S.124 in S.125), vključeni so v funkcijski kategoriji 'ostale naložbe'. Zaradi neobstoja oziroma statistične nepomembnosti podatkov o dolžniških vrednostnih papirjih med povezanimi družbami le – ti niso vključeni v neposrednih naložbah, pač pa v vrednostnih papirjih.
V podatkih niso vključeni:
- podatki o neposrednih naložbah gospodinjstev. Od 2007 dalje je vključena le ocena vrednosti imetij gospodinjstev v obliki nepremičnin v tujini,
- imetja do drugih naslednic na ozemlju nekdanje SFRJ, ki so predmet pogajanj o sukcesiji (razen del, ki ga poroča Sklad RS za sukcesijo od leta 2001 naprej), odvzeto premoženje na teh ozemljih ter del premoženja, ki je bilo v procesu lastninskega preoblikovanja preneseno iz pravnih oseb na državo. V decembru 2006 je prišlo do prevrednotenja terjatev do bivše Jugoslavije, ki so se iz Sklada RS za sukcesijo prenesle na Javno Agencijo Republike Slovenije za nasledstvo.
Dodatni podatki o neposrednih naložbah so na voljo v posebni publikaciji Banke Slovenije ‘Neposredne naložbe - Direct Investment’ na spletnih straneh banke Slovenije: https://www.bsi.si/publikacije/statisticna-porocila/neposredne-nalozbe
Naložbe v vrednostne papirje
V vrednostne papirje so vključeni dolžniški in lastniški vrednostni papirji ter delnice investicijskih skladov, razen tisti, ki sodijo v neposredne naložbe ali rezervna imetja.
Lastniški vrednostni papirji zajemajo delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi.
Dolžniški vrednostni papirji se delijo po originalni zapadlosti na kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročni vrednostni papirji imajo originalno zapadlost eno leto ali manj, dolgoročni pa več kot eno leto. Od leta 2007 naprej so vključeni tudi podatki o imetjih dolžniških vrednostnih papirjev Banke Slovenije, ki niso več sestavni del mednarodnih rezerv, ampak predstavljajo terjatve do vseh držav EMU in terjatve v evrih do ostalih držav.
Finančni derivativi
Finančni derivativi so finančni instrumenti, ki so povezani z drugimi specifičnimi finančnimi instrumenti, finančnimi tveganji (na primer obrestno tveganje, tečajno tveganje, cenovna tveganja v zvezi z lastniškim kapitalom in blagom, kreditno tveganje itd.), kazalniki ali blagom in s katerimi se lahko na finančnih trgih samostojno trguje.
Podatki so vključeni od leta 2004 do 2006 iz vira VRP in KDD. Od leta 2007 se uporabljajo kot vir četrtletni podatki statistike finančnih računov za vse sektorje razen za centralno banko. Finančni derivativi Banke Slovenije so od leta 2009 dalje vključeni v postavko finančni derivativi ali v postavko rezervna imetja (odvisno od države rezidentstva tujega partnerja). Za podatke finančnih derivativov bank se od leta 2011 kot vir uporablja PORFI.
Ostale naložbe
Ostale naložbe se delijo na: (a) ostali lastniški kapital; (b) gotovino in vloge; (c) posojila (vključno z uporabo kredita MDS in posojil od MDS); (d) zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme; (e) komercialne kredite in predujme; (f) druge terjatve/obveznosti; in (g) posebne pravice črpanja SDR (samo obveznosti - imetja SDR so vključena v rezervna imetja).
Ostali lastniški kapital vključuje udeležbo v kapitalu v nekaterih mednarodnih organizacijah, ki se ne uvršča med vrednostne papirje.
Gotovina in vloge vključujejo gotovino v obtoku in vloge. Vloge so standardizirane, neprenosljive pogodbe, ki jih na splošno ponujajo institucije, ki sprejemajo vloge, in ki upniku omogočajo polog in pozneje dvig spremenljivega zneska denarja. Vloge običajno vključujejo jamstvo dolžnika, da bo vlagatelju vrnil glavnico.
V postavki gotovina in vloge Banke Slovenije so med drugim vključeni tudi podatki o poziciji BS do Evrosistema (neto rezultat med prilivi in odlivi zaradi negotovinskega plačevanja v evrih preko sistema TARGET in STEP2), ki je lahko pozitivna (vključena na imetjih) ali negativna (vključena na obveznostih).
V prikazu stanj mednarodnih naložb so vključeni podatki Banke za mednarodne poravnave (BIS) o vlogah domačega prebivalstva pri bankah v državah članicah BIS, od leta 2001 dalje pa je vključena tudi ocena o stanju tuje gotovine, ki jo gospodinjstva hranijo doma. Vendar iz te ocene niso izločene morebitne nadaljnje naložbe tuje gotovine v druge instrumente (predvsem so to naložbe v nepremičnine v tujini in tuje vrednostne papirje mimo domačih posrednikov), ker podatki o teh oblikah niso na voljo.
Transakcije tuje gotovine prebivalstva
Do uvedbe evra (1.1.2007) je tuja gotovina prebivalstva ocenjena na podlagi naslednje formule:
+ položena gotovina in čeki na devizne račune občanov - dvig gotovine in čekov z deviznih računov občanov + ocena neto odkupa tuje gotovine od domačih oseb + ocena odhodkov za turistična potovanja v tujino + ocena odhodkov za turistična potovanja v nekdanjo YU + ocena nakupov blaga v tujini - ocena odhodkov od dela v tujini - ocena italijanskih pokojnin (do konca 1998) + neto dvigi z računov nerezidentov v domači valuti + sprememba stanja vlog prebivalstva na računih pri bankah držav članic BIS (od 2002 dalje).
Od marca 2015 morajo vse države članice EMU enotno knjižiti transakcije in stanja evrske gotovine z nerezidenti. Transakcije in stanja z evrsko gotovino so od 01.01.2007 (začetka članstva Slovenije v EMU) dalje zajete kot sledi:
- v postavki imetja iz gotovine in vlog centralne banke se izkazujejo tehnične terjatve do evrosistema, kot razlika med zneskom evro bankovcev, ki po kapitalskem ključu ECB pripadajo Sloveniji in zneskom evro bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala;
- v postavki obveznosti iz gotovine in vlog centralne banke se prikazuje neto obveznost iz naslova izvoza gotovine, kot razlika med zneskom evro bankovcev, ki po kapitalskem ključu ECB pripadajo Sloveniji in oceno celotne evro gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Postavka računi v tujini ostalih sektorjev vključuje od leta 2002 tudi podatke BIS o vlogah prebivalstva na računih pri bankah držav članic BIS.
Posojila so finančna sredstva, ki nastanejo, kadar upnik posodi sredstva neposredno dolžniku, in so dokumentirana v dokumentih, ki niso prenosljivi. Pri transakcijah je od leta 2001 dalje v tej postavki prelom v seriji podatkov. Od takrat se v tej postavki ne nahajajo več posli med povezanimi podjetji (delež lastništva 10 % ali več), ker so vključeni v postavko neposredne naložbe. Od leta 2002 so tovrstni posli ter pripadajoči dohodki zajeti v plačilni bilanci po obračunskem principu, pred letom 2002 pa po principu plačil. Od leta 2005 dalje so vključene vse terjatve/obveznosti sektorja bank iz naslova posojil in dolgoročnih komercialnih kreditov ne glede na kapitalsko povezanost (vir podatkov ne omogoča več take delitve). Podatki o posojilih, ki jih domače prebivalstvo najema pri bankah v tujini (Avstrija, Italija, Nemčija), so vključeni od leta 2012 naprej. Vir je baza ECB.
Zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme vključujejo tehnične rezervacije iz neživljenjskega zavarovanja, pravice do življenjskega zavarovanja in vseživljenjske rente, pokojninske pravice, terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov ter pravice do nepokojninskih skladov, ter rezervacije za terjatve v okviru standardiziranih jamstev. V statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se črpajo podatki iz statistike finančnih računov, ki so na četrtletni osnovi in se za mesečno frekvenco enakomerno razporedijo na mesece znotraj četrtletja.
Komercialni krediti in predujmi so finančne terjatve, ki izvirajo iz kreditov, ki jih dobavitelji blaga in storitev neposredno odobrijo svojim strankam, in predujmi za delo v teku ali za delo, ki ga je šele treba opraviti, v obliki predplačila strank za blago in storitve, ki še niso zagotovljeni. Kratkoročni komercialni krediti in predujmi nastanejo, kadar plačilo za blago ali storitve ni izvršeno istočasno kot sprememba lastništva blaga oziroma zagotovitev storitve. Do vključno leta 2001 so ocenjeni na osnovi naslednjega izračuna: (izvoz blaga - plačila izvoza) - (uvoz blaga - plačila uvoza). Od leta 2002 do julija 2017 so bili kratkoročni komercialni krediti in avansi vključeni na podlagi poročil SKV, od avgusta 2017 pa na podlagi poročil KRD.
Komercialni krediti med povezanimi podjetji so vključeni med neposredne naložbe.
Ostale terjatve/obveznosti so sestavljene iz terjatev ali obveznosti, ki niso vključene med druge instrumente.
Posebne pravice črpanja vsebujejo obveznost za alokacijo SDR, imetja SDR pa se prikazujejo v rezervnih imetjih.
Rezervna imetja
Rezervna imetja so sredstva, s katerimi centralna banka lahko vsak trenutek razpolaga in z njimi uravnava financiranje plačilnobilančnih neravnovesij, intervenira na mednarodnih valutnih in obrestnih trgih in podobno. Rezervna imetja morajo biti v tuji valuti in hkrati terjatve do nerezidentov.
Od leta 2002 so rezervna imetja ter pripadajoči dohodki zajeti v plačilni bilanci po obračunskem principu, pred letom 2002 pa po principu plačil. Z vstopom Slovenije v EMU leta 2007 se terjatve do drugih rezidentov evro območja (v evrih in neevrih) ter terjatve v evrih do nerezidentov EMU ne vključujejo med rezervna imetja. Ta imetja se od leta 2007 dalje prikazujejo v ustreznih postavkah stanja mednarodnih naložb in finančnega računa sektorja Banka Slovenije (naložbe v vrednostne papirje, ostale naložbe). Rezervna imetja vključujejo tudi finančne derivative (od 2009 dalje). Več o tem v članku: “Statistična obravnavna mednarodnih denarnih rezerv ob vstopu Slovenije v evro območje”, v poglavju Metodološke informacije na spletni strani BS: https://www.bsi.si/statistika/prva-objava-mfi-in-odnosi-s-tujino/ekonomski-odnosi-s-tujino (Mednarodne zadeve)