Makrobonitetni nadzor

Finančna kriza je pokazala potrebo po jasnejši opredelitvi makrobonitetne politike ter makrobonitetnem nadzoru, ki blaži in preprečuje sistemsko tveganje v finančnem sistemu. 

Leta 2013 je bil sprejet Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki ureja status, cilj, naloge, pristojnosti in delovanje Odbora za finančno stabilnost (OFS), način izvajanja makrobonitetnega nadzora v Republiki Sloveniji ter določa naloge, pristojnosti, nadzorne ukrepe in instrumente ter delovanje nadzornih organov na področju makrobonitetnega nadzora. Banka Slovenije je eden od organov makrobonitetnega nadzora, hkrati pa je pri njej organiziran tudi Sekretariat OFS.

 

Namen makrobonitetne politike

Namen makrobonitetne politike je blažitev finančnih ciklov in povečevanje odpornosti finančnega sistema na motnje. Makrobonitetna politika identificira, spremlja in ocenjuje sistemska tveganja za finančno stabilnost ter sprejema potrebne ukrepe za preprečevanje oziroma omejevanje sistemskih tveganj.

Končni cilj makrobonitetne politike je prispevati k zaščiti stabilnosti celotnega finančnega sistema, kar vključuje povečanje odpornosti finančnega sistema ter preprečevanje in zmanjševanje kopičenja sistemskih tveganj, s čimer se zagotavlja vzdržen in trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.

 

Aktivnosti Banke Slovenije

Banka Slovenije sistematično zbira, obdeluje in analizira informacije, ki vplivajo na finančno stabilnost, ter oblikuje predloge makrobonitetnih ukrepov na področju bančništva.

Analitično delo Banke Slovenije na področju makrobonitnega nadzora je osredotočeno na banke, nebančne finančne institucije (zavarovalnice, investicijske sklade, pokojninske sklade, lizinška podjetja) ter na finančno infrastrukturo.

Za razliko od nadzorniških aktivnosti, v okviru katerih Banka Slovenije spremljajo posamezne institucije (banke), na področju makrobonitetnega nadzora Banka Slovenije analizira izpostavljenost tveganjem skupin istovrstnih finančnih institucij, prenose tveganj med njimi ter prenose tveganj na druge narodnogospodarske sektorje (prebivalstvo, podjetja) ter razvija makrobonitetne instrumente, ki bi omilili ali preprečili nastanek določenih tveganj.

Hkrati poskuša z makro stresnimi testi ugotavljati, v kolikšni meri je slovenski finančni sistem odporen na malo verjetne, a možne šoke, katerim bi lahko bil izpostavljen. 

• Celovito oceno stabilnosti slovenskega finančnega sistema poda Banka Slovenije dvakrat letno v publikaciji Poročilo o finančni stabilnosti

 

Mednarodno sodelovanje

Z naraščajočim pomenom finančne stabilnosti ter vključitvijo Banke Slovenije v evrosistem, se je tudi na področju finančne stabilnosti razvilo mednarodno sodelovanje.

Direktor oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Banke Slovenije je član Odbora za finančno stabilnost ECB-ja (Financial Stability Committee), strokovnjaki oddelka pa delujejo v njegovih delovnih skupinah ter v občasno ustanovljenih tehničnih skupinah za posebna vsebinska področja. Prav tako Banka Slovenije sodeluje pri delu Svetovalnega tehničnega odbora in njegovih podskupin v okviru Evropskega odbora za sistemska tveganja - ESRB.

• Več informacij o izdanih priporočilih ESRB in njihovem izpolnjevanju v Sloveniji v poglavju Makrobonitetni nadzor v EU

Neposredno sodelovanje poteka tudi v obliki bilateralnih srečanj s strokovnjaki drugih nacionalnih centralnih bank.