Makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva (v veljavi do 30. 6. 2022)

S 1. julijem 2022 stopa v veljavo Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranje potrošnikov, ki je podrobneje opisan tukaj.

Svet Banke Slovenije je na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11, 55/17, 5/18) ter 4., 17. in 19. člena Zakona o makrobonitetnem nadzoru (Uradni list RS, št. 100/13) sprejel Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva (Uradni list RS, št. 64/19).

Banka Slovenije zaradi povečanih tveganj za finančno stabilnost, ki izhajajo iz prekomerne rasti potrošniških kreditov, uvaja zavezujoče makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva. Cilj ukrepa je blažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda. Sklep se uporablja za banke, hranilnice, podružnice bank članic in podružnice bank tretjih držav v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju banke). Omejitve stopajo v veljavo s 1. 11. 2019.

Sklep določa dva zavezujoča makrobonitetna instrumenta:

(a) omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe (DSTI),

(b) omejitev ročnosti,

in nezavezujoč makrobonitetni instrument:

(c) priporočilo glede najvišjega razmerja med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe (LTV).

Z makrobonitetnima instrumentoma implementiramo zavezujoče minimalne kreditne standarde za stanovanjska in potrošniška posojila, banke pa so še vedno odgovorne, da same ocenijo kreditno spodobnost kreditojemalca in so odgovorne za prevzemanje tveganj, ki izhajajo iz novoodobrenih posojil.

Omejitev razmerja DSTI

Omejitev razmerja DSTI velja za vsa posojila prebivalstvu (potrošniška in stanovanjska). Razmerje DSTI se izračuna kot:

V letni strošek servisiranja celotnega dolga se vključujejo stroški servisiranja kredita, ki je predmet nove kreditne pogodbe, ter zneski vseh ostalih neporavnanih kreditnih pogodb, tudi leasinških, z izjemo dolgov, povezanih s kreditnimi karticami in limiti. V letni neto dohodek potrošnika so vključeni prejemki iz vseh dohodkovnih virov, kot jih opredeljuje zakon o dohodnini, ki niso izvzeti iz izvršbe, z izjemo enkratnih in občasnih prejemkov (npr. jubilejne oziroma izredne nagrade).

Instrument omejitve razmerja DSTI določa najvišje še dovoljeno razmerje DSTI. To je odvisno od dohodka in sestave gospodinjstva potrošnika. Ob sklenitvi nove kreditne pogodbe razmerje DSTI (izraženo na mesečni ravni) ne sme preseči:

a) 50 % za mesečni neto dohodek, ki je nižji od ali enak 2-kratniku minimalne bruto plače, in

b) 67 % za del mesečnega neto dohodka, ki presega 2-kratnik minimalne bruto plače.

c) Ne glede na višino dohodka mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Banka lahko vsako četrtletje odobri do 10 % potrošniških in 10 % stanovanjskih kreditov z razmerjem DSTI, ki presega predpisano najvišje razmerje DSTI. To razmerje ne sme preseči 67 %, hkrati pa morajo biti ti posli skladni z omejitvijo ročnosti. Izjeme nadalje ne veljajo za kredite, ki niso skladni s točko c. Izjeme se računajo na znesek poslov, ki so skladni z omejitvama ročnosti in razmerja DSTI.

Če kreditno pogodbo sklene več kreditojemalcev, se DSTI izračuna za vsakega ločeno.

Omejitev ročnosti

Sklep določa tudi najdaljšo ročnost potrošniških kreditov, ki niso zavarovani s stanovanjsko nepremičnino. Ta ne sme presegati 84 mesecev (7 let).

Banka lahko vsako četrtletje odobri do 15 % potrošniških kreditov (glede na znesek poslov, ki so skladni z omejitvama ročnosti in razmerja DSTI) z ročnostjo nad 7 let. Ročnost teh kreditov ne sme preseči 120 mesecev (10 let), hkrati pa morajo biti skladni z omejitvijo razmerja DSTI.

Priporočilo glede LTV

Priporočilo glede razmerja LTV velja za vsa posojila, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino (potrošniška in stanovanjska). Razmerje LTV se izračuna kot:

V primeru, da je stanovanjska nepremičnina že obremenjena s hipotekami, se vrednost stanovanjske nepremičnine zniža za znesek kredita, zavarovanega s hipoteko na tej nepremičnini.

Priporoča se, da ob sklenitvi kreditne pogodbe, zavarovane s stanovanjsko nepremičnino, LTV ne preseže 80 %.

Zaradi epidemije COVID-19 so se nekaterim potrošnikom znižali dohodki. Začasno znižanje dohodkov v mnogih primerih ne vpliva na dolgoročno kreditno sposobnost potrošnikov. Zato smo se v Banki Slovenije maja 2020 sprejeli Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva (Uradni list RS, št. 75/20). Ta bankam omogoča, da lahko dohodke za mesece, ko je bila razglašena epidemija COVID-19, izločijo iz izračuna letnega dohodka potrošnika, če so bili ti dohodki nižji kot pred razglasitvijo epidemije COVID-19. Banke to možnost lahko izkoristijo, ko razpolagajo z vsaj enim podatkom o obračunanem in izplačanem dohodku, iz katerega izhaja, da je vpliv epidemije na  dohodek potrošnika prenehal. 

Pripravili smo tudi odgovore na nekaj najpogostejših vprašanj, ki jih lahko preberete na tej povezavi.

Makrobonitetna priporočila, veljavna do 31. 10. 2019

Z 31. 10. 2019 preneha veljati Makrobonitetno priporočilo za področje kreditiranja prebivalstva z dne 22. 10. 2018. Priporočila, veljavna do 31. 10. 2019, so na voljo na tej povezavi.

Stran je bila zadnjič osvežena: 28. 10. 2019.