Nestandardni ukrepi

Evrosistem je nestandardne ukrepe uvedel predvsem z namenom zmanjšanja tveganj in nudenja podpore posameznim segmentom trgov. Kasneje jih je razširil z namenom, da se dodatno okrepi prenos učinkov instrumentov na pogoje financiranja realnega gospodarstva ter se v povezavi z drugimi ukrepi okrepi spodbujevalno naravnanost denarne politike.

Nakupi vrednostnih papirjev (APP)

Posamezne programe nakupov vrednostnih papirjev je Evrosistem uvedel že v obdobju od 2009 do 2012, vendar jih je kasneje ukinil. Od jeseni 2014 do konca leta 2018 je izvajal nakupe dolžniških vrednostnih papirjev prek programa nakupa vrednostnih papirjev oz. APP (ang. Asset Purchase Programme), ki je bil v obdobju od 1. januarja do 31. oktobra 2019 omejen le na reinvestiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. S 1. novembrom 2019 je Evrosistem ponovno pričel z izvajanjem neto nakupov APP, ki jih je zaključil s 30. 6. 2022. 

Program APP sestavljajo štirje programi nakupov, v okviru katerih Evrosistem kupuje naslednje naložbene razrede: 

  • obveznice javnega sektorja, katerih nakupe izvaja od marca 2015 dalje na sekundarnem trgu v okviru programa PSPP (ang. Public Sector Purchase Programme), 
  • podjetniške obveznice, katerih nakupe izvaja od junija 2016 dalje v okviru programa CSPP (ang. Corporate Sector Purchase Programme), 
  • krite obveznice, katerih nakupe izvaja od oktobra 2014 dalje v okviru programa CBPP3 (ang. Covered Bond Purchase Programme), 
  • listinjene vrednostne papirje, katerih nakupe izvaja od novembra 2014 dalje v okviru programa ABSPP (ang. Asset-Backed Securities Purchase Programme). 

Pravna podlaga za izvedbo posameznega programa so sklepi ECB. Več informacij o posameznih programih je na spletni strani ECB.

Reinvestiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, bo Evrosistem izvajal v celoti še daljše obdobje po začetku dvigovanja ključnih obrestnih mer ECB, vsekakor pa dovolj dolgo, kot bo potrebno za vzdrževanje razmer obsežne likvidnosti in ustrezne naravnanosti denarne politike.

Vrednostne papirje iz programa nakupa Evrosistem posoja tržnim udeležencem. Več o tem v poglavju o posojanju.

Nakupi vrednostnih papirjev (PEPP)

Z namenom ohranjanja ugodnega financiranja in preprečevanja negativnega vpliva pandemije na gibanje inflacije je Evrosistem v marcu 2020 začel z izvajanjem izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev za čas pandemije (ang. Pandemic Emergency Purchase Programme). Nakupi vključujejo vse primere naložbene razrede iz obstoječega programa APP, dodatno pa še določene kratkoročne dolžniške vrednostne papirje in vrednostne papirje, ki jih je izdala grška država.

Skupni obseg nakupov je znašal največ 1.850 mrd EUR. Program se je izvajal do konca marca 2022. Dospele glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, se bodo ponovno reinvestirale vsaj do konca leta 2024. Reinvestiranje je od julija 2022 dalje možno izvajati prilagodljivo, da se ohrani delovanje transmisijskega mehanizma denarne politike.

Več o izvajanju v sporočilu Izvajanje programa PEPP.

Instrument za zaščito transmisije (TPI)

Julija 2022 je Svet ECB sprejel instrument za zaščito transmisije (ang. Transmission Protection Instrument) - nov instrument za zaščito transmisije denarne politike, ki je namenjen ohranjanju enotne in homogene transmisije naravnanosti denarne politike čez celotno evrsko območje, kar je predpogoj za doseganje inflacijskega cilja. Instrument bo Svet ECB aktiviral v primeru nastopa razmer neupravičene, neurejene tržne dinamike, ki bi resno ogrožala transmisijo denarne politike po evrskem območju. Ob aktivaciji bodo nakupi vrednostnih papirjev v začetku osredotočeni na vrednostne papirje javnega sektorja s preostalo zapadlostjo med enim letom in deset let. Nakupi bodo možni samo v državah:

  • ki niso v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem oziroma upoštevajo priporočila Sveta EU za njihovo odpravo,
  • ki niso v postopku v zvezi s čezmernimi nesorazmerji oziroma upoštevajo priporočila Sveta EU za njihovo odpravo,
  • ki izkazujejo visoko verjetnost vzdržnosti javnega dolga tudi v prihodnje,
  • ki izpolnjujejo zaveze, predložene v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost.

Obseg nakupov ne bo vnaprej omejen in bo odvisen od resnosti tveganj za transmisijo denarne politike. Implementacija nakupov bo potekala na način, da ta ne bo vplival na naravnanost denarne politike. 

Več o TPI v sporočilu na spletni strani ECB.

Program dokončnih denarnih transakcij (OMT)

Avgusta 2012 je Svet ECB sprejel program dokončnih denarnih transakcij (ang. Outright Monetary Transactions) na sekundarnih trgih državnih obveznic, katerega namen je zaščititi ustrezen prenos denarne politike in ohranjanje njene enotnosti. Dokončne denarne transakcije so pogojene s programom makroekonomskih prilagoditev ali preventivnim programom Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF) / Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) v državi. Program do sedaj ni bil nikoli uporabljen.

Več o OMT v sporočilu na spletni strani ECB.
 

Ostali nestandardni ukrepi

Ostali nestandardni ukrepi, ki so bili uvedeni od začetka pretresov na finančnih trgih leta 2007, so sledeči: 

  1. Ponujanje operacij odprtega trga prek avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo: Od oktobra 2008 dalje se vse operacije odprtega trga izvajajo v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo.
  2. Ponujanje dolgoročnejših operacij odprtega trga z novimi ročnostmi: Poleg rednih trimesečnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja je bilo bankam ponujeno prek avkcij tudi več izrednih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Evrosistem je v obdobju od 2014 dalje izvedel tudi tri serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (t. i. TLTRO) z ročnostjo do štiri leta, pri katerih sta bila maksimalni obseg izposoje in obrestna mera določena za vsako banko posebej v odvisnosti od njenega posojanja nefinančnemu sektorju. V letih 2020 in 2021 je ponudil dodatne izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (t. i. PELTRO) z namenom zagotavljanja učinkovitega likvidnostnega varovala.
  3. Uvedba negativne obrestne mere: Junija 2014 je bila uvedena negativna obrestna mera na mejni depozit, od takrat dalje do ponovne uvedbe pozitivne obrestne mere mejnega depozita v septembru 2022 so se po tej obrestni meri obrestovale tudi presežne rezerve bank oz. od 30. 10. 2019 del presežnih rezerv. 
  4. Dvostopenjsko obrestovanje presežnih rezerv: Od 30. 10. 2019 do 13. 9. 2022 so se presežne rezerve do 6-kratnika izračunanih obveznih rezerv (t. i. izvzeti del presežnih rezerv) obrestovale po obrestni meri 0 %, preostanek pa po obrestni meri mejnega depozita, če je ta negativna. Svet ECB je s 14. 9. 2022, ko je obrestna mera mejnega depozita postala zopet pozitivna, ukinil ta ukrep z znižanjem mulitplikatorja s 6 na 0.
  5. Zagotavljanje likvidnosti v tujih valutah: Od decembra 2007 so bankam na voljo operacije v ameriških dolarjih (nekaj časa tudi v švicarskih frankih). Trenutno se izvajajo z ročnostjo enega tedna.
  6. Razširitev primernega finančnega premoženja za zavarovanje posojil Evrosistema: Od 2008 dalje so se nekoliko omilile zahteve glede primernosti finančnega premoženja za zavarovanje, ob tem pa so se ustrezno prilagodili ukrepi za obvladovanje tveganj.
  7. Razširitev nabora primernih nasprotnih strank pri operacijah finega uravnavanja: Operacije finega uravnavanja so od 2008 dalje na voljo vsem nasprotnim strankam, ki lahko sodelujejo pri operacijah odprtega trga.

Poleg nestandardnih ukrepov je Svet ECB v juliju 2013 uvedel tudi signaliziranje naravnanosti denarne politike (ang. forward guidance). Evrosistem objavi svoja pričakovanja o bodočem gibanju ključnih obrestnih mer ECB in o časovnem horizontu izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev v odvisnosti od obetov za cenovno stabilnost. S tem želi vplivati na večjo gotovost glede obrestnih mer in glede namer prihodnje denarne politike, kar vpliva na stabilnejše gospodarsko okolje. Objavo signaliziranja naravnanost denarne politike je Evrosistem v veliki meri opustil julija 2022.