Nestandardni ukrepi

Evrosistem je nestandardne ukrepe uvedel predvsem z namenom zmanjšanja tveganj in nudenja podpore posameznim segmentom trgov. Kasneje jih je razširil z namenom, da se dodatno okrepi prenos učinkov instrumentov na pogoje financiranja realnega gospodarstva ter se v povezavi z drugimi ukrepi okrepi spodbujevalno naravnanost denarne politike.

Nakupi vrednostnih papirjev (APP)

Posamezne programe nakupov vrednostnih papirjev je Evrosistem uvedel že v obdobju od 2009 do 2012, vendar jih je kasneje ukinil. Od jeseni 2014 do konca leta 2018 je izvajal nakupe dolžniških vrednostnih papirjev prek programa nakupa vrednostnih papirjev oz. APP (ang. Asset Purchase Programme), ki je bil v obdobju od 1. januarja do 31. oktobra 2019 ukinjen oz. omejen le na reinvestiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. S 1. novembrom 2019 bo Evrosistem ponovno pričel z izvajanjem neto nakupov APP v znesku 20 mrd EUR mesečno. Slednje bo izvajal tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer in ga končal tik preden bo pričel  dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Z namenom zmanjšanja tveganj daljšega obdobja nizke inflacije in gospodarske rasti ter spodbujanja posojanja bank nefinančnemu sektorju, je Evrosistem začel izvajati naslednje programe nakupov dolžniških vrednostnih papirjev:

  • CBPP3 (ang. Covered Bond Purchase Programme), v okviru katerega Evrosistem od oktobra 2014 dalje kupuje krite obveznice,
  • ABSPP (ang. Asset-Backed Securities Purchase Programme), v okviru katerega Evrosistem od novembra 2014 dalje kupuje listinjene vrednostne papirje, 
  • PSPP (ang. Public Sector Purchase Programme), v okviru katerega Evrosistem od marca 2015 dalje na sekundarnem trgu kupuje dolžniške vrednostne papirje javnega sektorja, 
  • CSPP (ang. Corporate Sector Purchase Programme), v okviru katerega Evrosistem od junija 2016 dalje kupuje dolžniške vrednostne papirje nebančnih podjetij. 

Pravna podlaga za izvedbo posameznega programa so sklepi ECB. Več informacij o posameznih programih je na spletni strani ECB.

Vrednostne papirje iz programa nakupa Evrosistem posoja tržnim udeležencem. Več o tem v poglavju o posojanju.

Ostali nestandardni ukrepi

Ostali nestandardni ukrepi, ki so bili uvedeni od začetka pretresov na finančnih trgih leta 2007, so sledeči: 

  1. Ponujanje operacij odprtega trga prek avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo: Od oktobra 2008 dalje se vse operacije odprtega trga izvajajo v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo.
  2. Ponujanje dolgoročnejših operacij odprtega trga z novimi ročnostmi: Poleg rednih trimesečnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja je bilo bankam ponujeno prek avkcij tudi več izrednih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Evrosistem je v obdobju od 2014 dalje izvedel tudi tri serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (t. i. TLTRO) z ročnostjo do štiri leta, pri katerih sta bila maksimalni obseg izposoje in obrestna mera določena za vsako banko posebej v odvisnosti od njenega posojanja nefinančnemu sektorju.
  3. Uvedba negativne obrestne mere: Junija 2014 je bila uvedena negativna obrestna mera na mejni depozit, od takrat dalje se po tej obrestni meri obrestujejo tudi presežne rezerve bank oz. od 30. 10. 2019 dalje del presežnih rezerv.
  4. Dvostopenjsko obrestovanje presežnih rezerv: Od 30. 10. 2019 dalje se presežne rezerve do 6-kratnika izračunanih obveznih rezerv (t.i. izvzeti del presežnih rezerv) obrestujejo po obrestni meri 0 %, preostanek pa po obrestni meri mejnega depozita, če je ta negativna.
  5. Zagotavljanje likvidnosti v tujih valutah: Od decembra 2007 so bankam na voljo operacije v ameriških dolarjih (nekaj časa tudi v švicarskih frankih). Trenutno se izvajajo z ročnostjo enega tedna.
  6. Razširitev primernega finančnega premoženja za zavarovanje posojil Evrosistema: Od 2008 dalje so se nekoliko omilile zahteve glede primernosti finančnega premoženja za zavarovanje, ob tem pa so se ustrezno prilagodili ukrepi za obvladovanje tveganj.
  7. Razširitev nabora primernih nasprotnih strank pri operacijah finega uravnavanja: Operacije finega uravnavanja so od 2008 dalje na voljo vsem nasprotnim strankam, ki lahko sodelujejo pri operacijah odprtega trga.

Poleg nestandardnih ukrepov je Svet ECB v juliju 2013 uvedel tudi signaliziranje naravnanosti denarne politike (forward guidance). Evrosistem objavi svoja pričakovanja o bodočem gibanju ključnih obrestnih mer ECB in o časovnem horizontu izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev v odvisnosti od obetov za cenovno stabilnost. S tem želi vplivati na večjo gotovost glede obrestnih mer in glede namer prihodnje denarne politike, kar vpliva na stabilnejše gospodarsko okolje.