Rezultati ankete 2014
Predstavitev rezultatov druge raziskave Evrosistema o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev iz leta 2014
Drugo raziskavo HFCS sestavlja 84.000 anketiranih gospodinjstev iz 18 držav evro območja, Poljske in Madžarske. V Sloveniji smo tokrat anketirali 2553 gospodinjstev, raziskavo pa smo izvedli konec leta 2014, kot večina držav zajetih v raziskavo. Rezultati se večinoma nanašajo na omenjeni čas oz. na obdobje zadnjih 12 mesecev, le podatki o dohodku so vezani na leto 2013. Podobno kot prva raziskava, ima tudi ta zbrane podatke o premoženju in obveznostih, dohodkih in potrošnji gospodinjstev.
Med letoma 2010 in 2014 se je mediana [1] neto premoženja gospodinjstev evro območja zmanjšala iz 108.300 EUR na 98.400 EUR. Kot v prvi raziskavi je neto premoženje porazdeljeno asimetrično, tako da je 90. percentil (kar pomeni vrednost, ki razmejuje 90 % manj premožnih gospodinjstev od bogatejših 10 % populacije) 735.500 EUR. Za Slovenijo je neto premoženje v letu 2014 80.400 EUR (90. percentil pa 346.700 EUR).
Padec neto premoženja je v glavnem posledica znižanja cen nepremičnin. Obseg se spreminja od države do države zaradi različnih pogojev na nepremičninskih trgih in stopnje lastništva nepremičnin. Predvsem so se cene znižale v Grčiji in na Cipru, pa tudi v Španiji, Italiji, na Portugalskem, v Sloveniji in Portugalskem.
V Sloveniji se je med leti 2014 in 2010 mediana vrednosti nepremičnine v lasti za glavno prebivališče znižala iz 110.900 EUR na 87.800 EUR ob hkratnem znižanju stopnje lastništva za glavno nepremičnino iz 81,8% na 73,7%. Podobno se je vrednost ostalih nepremičnin v Sloveniji znižala iz 52.400 EUR na 30.000 EUR. Seveda je pri rezultatih potrebno opozorilo, da je leta 2010 vzorec zajel le 343 gospodinjstev.
V manjši meri je na omenjen padec vplivala tudi večja zadolženost, katere gonilna sila so predvsem gospodinjstva v zgornjem vrhu porazdelitve neto premoženja (za 12.5%, iz 49.700 EUR na 55.900 EUR – za Slovenijo ta primerjava ni smiselna zaradi premajhnega vzorca v 2010, se pa višina dolga podobno povečuje glede na velikost neto premoženja).
Zadolženih gospodinjstev je bilo leta 2014 v Sloveniji 38,6%, kar je 5,6 odstotnih točk manj v primerjavi z prejšnjo raziskavo. 9,1% gospodinjstev ima hipotekarne dolgove, 34,8% pa ostale. Precej pa se je povečala mediana vrednosti preostalih hipotekarnih dolgov v primerjavi z 2010 – v letu 2014 je znašala 30.000 EUR.
Primerjava z letom 2010 tudi pokaže, da se je v 4 letih v evro območju rahlo povečala premoženjska neenakost. Ginijev koeficient, ki je najpogosteje uporabljen kazalec pri tem, se je iz 68% povečal na 69,4% (vrednost 0% predstavlja popolno enakost, 100% predstavlja popolno neenakost – eno gospodinjstvo bi v tem primeru imelo v lasti vse premoženje). Za Slovenijo je Ginijev koeficient 62,8%, medtem ko v letu 2010 njegova vrednost zaradi majhnega vzorca ni zanesljiva.
ECB je objavila dve poročili: prvo poročilo predstavlja pregled glavnih rezultatov HFCS, drugo pa se ukvarja z metodologijo raziskave (vprašalnik, vzorec, uteževanje, pomembnost neodgovorov in metode popravkov za neodgovor). Poročili sta v angleškem jeziku, najdemo pa ju lahko na HFCN strani ECB (v razdelku Results and FAQ, 2014 wave).
[1] Mediana predstavlja numerično vrednost, ki loči zgornjo polovico vzorca od spodnje polovice. Prednost mediane kot srednje vrednosti pred aritmetično sredino je ta, da izstopajoči podatki manj vplivajo nanjo.