Numizmatika
- 150. obletnica rojstva Josipa Plemlja (2023)
- 35. obletnica programa Erasmus (2022)
- 150. obletnica rojstva arhitekta Jožeta Plečnika (2022)
- 500. obletnica rojstva Adama Bohoriča (2020)
- 100. obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani (2019)
- 200. obletnica ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, prvega muzeja na Slovenskem (2021)
- Svetovni dan čebel (2018)
- 10. obletnica uvedbe eura v Sloveniji (2017)
- 25. obletnica osamosvojitve Republike Slovenije (2016)
- 30. obletnica zastave Evropske unije (2015)
- Emona – Ljubljana (2015)
- 600. obletnica kronanja Barbare Celjske (2014)
- 800. obletnica obiskovanja Postojnske jame (2013)
- 10. obletnica evrogotovine (2012)
- 100-letnica rojstva narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta (2011)
- 200. obletnica ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani (2010)
- 10. obletnica Ekonomske in monetarne unije (2009)
- 500-letnica rojstva Primoža Trubarja (2008)
- 50. obletnica podpisa Rimske pogodbe (2007)
200. obletnica ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani (2010)
Botanični vrt v Ljubljani je poleg Narodne in univerzitetne knjižnice najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1810 kot Vrt domovinske flore v okviru tedanjih visokih šol (École Centrale). Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773–1844), ki je bil tudi njegov prvi ravnatelj. Leta 1920 je prišel vrt pod okrilje ljubljanske univerze in še danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Leta 1991 je bil Botanični vrt zavarovan kot spomenik oblikovane narave, leta 2008 pa je dobil status spomenika državnega pomena. Velja za najstarejši botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope, v evropskem merilu pa spada med srednje stare vrtove. Botanični vrt je včlanjen v svetovno organizacijo botaničnih vrtov BGCI, vsako leto pa sodeluje pri izmenjavi seznamov semen s prek 300 botaničnimi vrtovi po vsem svetu.
V Botaničnem vrtu v Ljubljani raste na 2 hektarjih prek 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, druge rastline pa so z različnih območij Evrope in tudi drugih celin, med njimi so tudi naši endemiti. V vrtu gojijo rastline, ki spadajo med ogrožene ali so v naravi v Sloveniji že izginile. Poleg že navedenih endemitov predstavljajo redke barjanske vrste, ki so nekoč rastle na Ljubljanskem barju. Raziskujejo tudi znotrajvrstno raznolikost posameznih predstavnikov naše flore, ki je v Sloveniji zaradi geografske lege zelo bogata.
Spominski kovanec
Republika Slovenija ob dvestoletnici Botaničnega vrta v Ljubljani izdaja spominski kovanec za 2 evra. Na kovancu je upodobljen cvet rebričevolistne hladnikije ali hladnikovke, ki je edini slovenski rodovni endemit in je poimenovan po ustanovitelju Botaničnega vrta v Ljubljani.
Avtor idejnega osnutka: Gorazd Učakar, Ljubljana.
Kovanje: Mint of Finland, Vantaa/Finske.
- Obseg izdaje: 1 milijon kovancev.
- V obtoku: od 10. maja 2010.
Uradni list EU, št. 2009/C311/05 (19. 12. 2009).
Spominski kovanec za 2 € v posebni embalaži (Botanični vrt)
Banka Slovenije je pripravila izdelka s spominskim kovancem za 2 € (visoki sijaj oziroma proof), izdan ob 200. obletnici ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani:
- 5.000 kovancev v kartici in
- 10.000 kovancev v posebni embalaži (kapsula).
V prodaji: od 10. maja 2010.
Prodajne cene in razpoložljivost posameznih numizmatičnih izdelkov je razvidna na tej povezavi.