Sporočilo za javnost - Sodišče EU_Potrjena stališča Banke Slovenije

Sodišče EU v svoji današnji sodbi glede razlage prava EU v zvezi z vprašanji Ustavnega sodišča RS potrjuje stališča, ki jih je v dosedanjih postopkih, tako pred nacionalnimi sodišči kot pred Sodiščem EU, navajala Banka Slovenije. Tako je Sodišče EU v današnji sodbi med drugim potrdilo veljavnost t. i. Sporočila o bančništvu, v katerem je Evropska Komisija opredelila splošne pogoje za odobritev državne pomoči bankam v težavah. Sodišče EU je v sodbi namreč potrdilo, da lahko Komisija s sporočili določa splošne pogoje za odobritev državne pomoči bankam, ki vključujejo tudi predhodni izbris lastniških in podrejenih instrumentov v obsegu, ki je potreben za pokrivanje ugotovljenih izgub bank. Sporočilo sicer ni zavezujoč predpis, ki bi ustvarjal avtonomne obveznosti za vse države članice, vendar pa bi v primeru, če posamezna država članica pri ukrepih državne pomoči ne bi izpolnila navedenih pogojev (glede predhodnega prispevka delničarjev in upnikov k pokrivanju izgub), Komisija takšne ukrepe utemeljeno zavrnila.

Sodišče EU je v svoji današnji odločitvi sledilo predlogu generalnega pravobranilca Wahla, ki je bil predstavljen februarja 2016 (Sporočilo 1 in Sporočilo 2) in Ustavnemu sodišču med drugim podalo napotke v nadaljnjem postopku glede razlage prava EU. Sodišče je tako potrdilo, da Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) v postopkih predhodne odobritve državnih pomoči podeljuje Komisiji široka pooblastila za presojo skladnosti takšne pomoči s pravili o konkurenčnosti in da lahko Komisija pri izvajanju teh pooblastil izdaja tudi splošna pravila (zahteve), kot so vsebovana v Sporočilu. To Komisiji dopušča tudi možnost izdajanja sporočil, ki določajo splošna pravila (zahteve) Komisije glede izvajanja njenih pooblastil v posameznih primerih.

Prav tako je Sodišče EU potrdilo, da je v skladu s pravom EU, če Komisija pri izvajanju svojih pristojnosti na področju državnih pomoči zahteva ukrepe porazdelitve bremena kot pogoj za odobritev državne pomoči (in so določeni v Sporočilu). Komisija mora v posameznih primerih odločanja o dopustnosti državne pomoči uporabiti zahteve, ki jih je določila v predhodno izdanih sporočilih. Sodišče hkrati opozori, da bi Komisija v posameznem primeru lahko odstopila oziroma bi morala odstopiti od tako postavljenih zahtev le v izjemnih okoliščinah – tj. če bi vztrajanje pri določnih zahtevah ogrozilo finančno stabilnost ali povzročilo nesorazmerne učinke.

Pri tem velja poudariti, da je Banka Slovenije v postopku pred Sodiščem EU predstavila svoje ugotovitve glede stanja bančnega sistema decembra 2013, ki so terjale odločno in hitro ukrepanje vseh pristojnih – v prvi vrsti Vlade, ki se je s Komisijo pogajala o pogojih državne pomoči in pod navedenimi pogoji omogočila dokapitalizacijo bank, kot tudi Banke Slovenije. Vsi izvedeni ukrepi so pripomogli k stabilizaciji slovenskega bančnega in finančnega sistema. Banka Slovenije namreč ni identificirala nikakršnih izjemnih okoliščin, ki bi opravičevale morebitno odstopanje od zahtev Komisije (npr. da bi kot posledica izpolnitve te zahteve nastala nestabilnost finančnega sistema ali nesorazmernost zahteve).

Sodišče EU očitanih kršitev temeljnih pravic (kršitev upravičenih pričakovanj, poseg v lastninsko pravico) v zvezi z zahtevami iz Sporočila glede predhodne delitve bremena s prispevkom lastniških in podrejenih instrumentov ni našlo ter je zaključilo, da Komisija lahko zahteva ukrepe porazdelitve bremena s prispevkom lastniških in podrejenih instrumentov kot pogoj za odobritev državne pomoči.

Sodišče EU je nadalje pojasnilo, da Komisija s tem, ko je sprejela zadevno sporočilo, ni posegla v upravičena pričakovanja vlagateljev, saj Komisija ni nikoli podala nikakršnih zagotovil, da se zahteve glede državne pomoči v času po izdaji zadevnih instrumentov ne bodo spreminjale. Delničarji in podrejeni upniki se tudi ne morejo sklicevati na načelo varstva legitimnih pričakovanj, da bi nasprotovali izvršitvi ukrepov, ki jih sicer Komisija predhodno ni zahtevala kot pogoj za dopustitev državne pomoči. Zahteve Komisije glede izbrisa lastniških in podrejenih instrumentov bank, ki so bili izdani pred Sporočilom, torej ne pomenijo nedopustnega posega v upravičena pričakovanja vlagateljev.

Prav tako je Sodišče EU v svoji odločitvi potrdilo, da pri zahtevi Komisije, da se na podlagi ocenjene izgube izbrišejo instrumenti lastniškega in podrejenega kapitala banke, ne gre za poseg v lastninsko pravico imetnikov teh instrumentov, če je v postopku ugotovljeno, da bi ti učinki za imetnike nastopili tudi v primeru stečaja banke.

Z današnjo odločitvijo je Sodišče EU tudi potrdilo, da uporaba tako imenovanega instrumenta bail-in, ki na podlagi ugotovljene izgube povzroči prenehanje pogodbenih obveznosti banke do njenih upnikov, če bi bil v primeru stečaja ogrožen javni interes, v skladu s pravom EU. S tem je Sodišče EU posredno potrdilo tudi skladnost maja 2014 sprejete Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o reorganizaciji in reševanju kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD), ki je bila junija 2016 prenesena v slovenski pravni red z Zakonom o reševanju in prenehanju bank. Ta zakon je nadomestil izpodbijano ureditev ZBan-1L. Direktiva in zakon določata, da v primeru reševanja banke poleg delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov (kot je določal ZBan-1L), prispevajo k reševanju banke z ukrepom izbrisa, v višini ugotovljene izgube banke, tudi navadni upniki in deponenti nad višino zajamčene vloge.

Banka Slovenije ob tem ponavlja, da so bili vsi postopki v okviru sanacije bank 2013/2014 izpeljani v skladu z zakonom in z največjo možno mero skrbnosti - tudi do porabe davkoplačevalskega denarja, ter izključno s ciljem stabilizacije takrat akutnih razmer. Z izrednimi ukrepi, ki jih je omogočal takrat veljavni ZBan-1L (prenehanje kvalificiranih obveznosti banke iz naslova lastniškega kapitala in podrejenih obveznosti bank ter dokapitalizacija bank z državno pomočjo za pokritje preostale izgube in zagotovitev kapitalske ustreznosti), je Vlada Republike Slovenije preprečila stečaj bank - med njimi treh največjih - in zagotovila stabilizacijo finančnega sistema v RS.