Sporočilo za javnost - Banka Slovenije o sklepnih predlogih generalnega pravobranilca
Banka Slovenije se je seznanila s sklepnimi predlogi, ki jih je v zadevi Kotnik in drugi (C-526/14) v zvezi z vprašanji Ustavnega sodišča, podal generalni pravobranilec.
Ugotavljamo, da generalni pravobranilec v svoji obširni obrazložitvi glede razlage prava EU v zvezi z vprašanji Ustavnega sodišča, v bistvenem delu potrjuje stališča, ki jih je v dosedanjih postopkih, tako pred nacionalnimi sodišči kot pred Sodiščem EU, navajala Banka Slovenije.
Iz mnenja tako izhaja, da je Evropska komisija – čeprav Sporočilo o bančništvu, ki ga je izdala glede pogojev za skladnost državne pomoči bankam, ni zavezujoč predpis EU, ki bi ga morale države članice prenesti v nacionalno zakonodajo, kot velja na primer za direktive – upravičena določati splošne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za dopustnost takšne državne pomoči. To vključuje tudi zahteve glede izbrisa lastniškega in podrejenega kapitala pred odobritvijo državne pomoči.
Prispevek vlagateljev k delitvi bremena reševanja banke se tako v postopkih odobritve državnih pomoči lahko zahteva kot obvezen pogoj, razen v izjemnih primerih, ko bi uveljavljanje te zahteve kršilo temeljne pravice, ali bi se zaradi uveljavljanja te zahteve ogrozila finančna stabilnost. Kršitev temeljnih pravic bi bila lahko podana zlasti, če bi se ukrep zahteval na način, da bi bil njihov ekonomski položaj zaradi ukrepov slabši, kot v primeru, če ukrep ne bi bil uporabljen (torej v primeru običajnega stečajnega postopka). Pri uporabi ukrepov izbrisa, z upoštevanjem zahtev Sporočila o bančništvu, se namreč z državnim ukrepom zmanjša nominalna vrednost instrumentov, kadar ta vrednost glede na finančni položaj banke ne ustreza več realni vrednosti. Ukrep izbrisa v tem primeru torej pomeni zgolj formalno depreciacijo zadevnih instrumentov in ne predstavlja posega v lastninsko pravico.
Tudi pri vprašanju sorazmernosti posega v pravice vlagateljev je nadalje potrebno izhajati iz ugotovljenega finančnega položaja banke ter si prizadevati za uresničevanje načela "približevanja tržnim razmeram", ki bi nastale, če ukrepi ne bi bili uporabljeni. V zvezi z ugotavljanjem finančnega stanja bank ter presojo javnega interesa v obravnavnem primeru (glede ogrožene finančne stabilnosti) generalni pravobranilec posebej izpostavi, da je Banka Slovenije sporne ukrepe sprejela po tem, ko so bili v zvezi z zadevnimi bankami opravljeni stresni testi pod nadzorom ECB.
Nadalje, po mnenju generalnega pravobranilca tudi dejstvo, da je v skladu z nacionalno zakonodajo ukrepe za delitev bremena izrekla Banka Slovenije v posebnem postopku (ne pa sodišče), ne predstavlja kršitve prava EU (natančneje Direktive 2012/30).
Razen v omenjenih izjemnih primerih, pa mora Komisija zavrniti odobritev državne pomoči, v kolikor zahteve glede delitve bremena niso ustrezno izpolnjene tako, da se državna pomoč omeji na najmanjšo možno mero.
Splošne zahteve Evropske komisije glede obveznega prispevka delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov pri reševanju bank v okviru postopkov državne pomoči, so torej skladne s pravom EU in tudi same po sebi ne predstavljajo posega v temeljne pravice vlagateljev.
Presojo in merila, ki jih je glede posega v temeljne pravice vlagateljev v povezavi z razlago spornih določb Sporočila o bančništvu predstavil generalni pravobranilec, bo obravnavalo še Sodišče EU in se do teh vprašanj opredelilo v svoji končni odločitvi. Šele končna odločitev Sodišča EU bo predstavljala podlago in napotek Ustavnemu sodišču pri obravnavi izpostavljenih vprašanj.
Služba za odnose z javnostmi
Banka Slovenije