O nas

Razvoj Ekonomske in monetarne unije

Ekonomska in monetarna unija (EMU) predstavlja zadnjo fazo ekonomske integracije v EU. Odločitev za oblikovanje ekonomske in monetarne unije je sprejel Evropski svet na zasedanju v Maastrichtu decembra 1991, pozneje pa je bila vključena v Pogodbo o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba).

Ekonomska in monetarna unija dejansko pomeni:

  • usklajevanje gospodarskih politik med državami članicami,
  • usklajevanje fiskalnih politik, zlasti z omejitvami javnega dolga in primanjkljaja,
  • neodvisno denarno politiko, ki jo opredeljuje in izvaja Evrosistem,
  • evro in evroobmočje.

EMU temelji na skupni valuti in denarni politiki ter koordinaciji ekonomskih politik. Države članice EU in EU morajo ravnati v skladu z naslednjimi načeli: stabilne cene, zdrave javne finance in denarni pogoji ter vzdržna plačilna bilanca.

V Maastrichtski pogodbi je bilo določeno, da proces oblikovanja ekonomske in monetarne unije (EMU) v EU poteka v treh fazah:

1. FAZA EMU
1. julij 1990 - 31. december 1993

V prvi fazi so bile odpravljene omejitve pri pretoku kapitala; države članice so morale zagotoviti popolno liberalizacijo kapitalskih tokov. Poudarek je bil tudi na povečani koordinaciji posameznih ekonomskih politik in tesnejšem sodelovanju med centralnimi bankami. 
Hkrati so morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe, ki zahtevajo ravnanje v skladu s prepovedjo financiranja javnega sektorja s strani centralne banke ter prepovedjo privilegiranega dostopa javnega sektorja do finančnih institucij.

 

2. FAZA EMU
1. januar 1994 - 31. december 1998

Ustanovljen je bil Evropski monetarni institut (EMI), predhodnik Evropske centralne banke, katerega naloga je bila, da okrepi sodelovanje med nacionalnimi centralnimi bankami in koordinacijo monetarnih politik držav članic ter izpelje potrebne priprave za uvedbo nove skupne valute. Države članice so si v tej fazi morale prizadevati za izpolnitev konvergenčnih kriterijev.

 

3. FAZA EMU
Začela se je 1. januarja 1999 z uvedbo nove skupne valute evro ter s prenosom pristojnosti glede vodenja denarne politike na Evrosistem.

Evrosistem tvorijo ECB in nacionalne centralne banke držav članic EU, ki so uvedle evro. Delovati je začela nova centralna banka, Evropska centralna banka (ECB), ki je bila sicer ustanovljena 1. junija 1998 ter je prevzela naloge EMI.

Po preverjanju izpolnjevanja zahtevanih konvergenčnih kriterijev za uvedbo evra je bila sprejeta odločitev, katere države članice bodo sodelovale v tretji fazi EMU. Tečaji njihovih valut so bili nepreklicno določeni (valute teh držav so postale t.i. podenote evra).
Evro je bil v tej fazi uveden kot knjižni denar, 1. januarja 2002 pa so bili uvedeni evro bankovci in kovanci, ki so zamenjali bankovce in kovance držav, ki so uvedle evro. Države članice EU morajo prav tako spoštovati pravila koordinacije ekonomskih politik.

 


Več v Zgodovina ekonomske integracije v Evropi