Banka Slovenije: Sprejeti ukrepi so bili nujni, da se ohrani finančna stabilnost v Republiki Sloveniji
Banka Slovenije bo na obravnavi pred Sodiščem EU v zvezi z vprašanjem Ustavnega sodišče RS glede veljavnosti Sporočila o bančništvu podrobno predstavila okoliščine v zvezi s potrebnostjo sprejetih izrednih ukrepov glede na finančni položaj petih bank, ki so bile deležne teh ukrepov v letu 2013, in glede ene banke v letu 2014. Banka Slovenije bo sodišču pojasnila, da so bili sprejeti ukrepi nujni, da se ohrani finančna stabilnost v Republiki Slovenije. K uporabi teh ukrepov je bila Banka Slovenije zavezana na podlagi Zakona o bančništvu (ZBan-1) z namenom ohranitve finančne stabilnosti v državi.
Za izrek so bili torej podani zakonski razlogi, Republika Slovenija pa je zagotovila državno pomoč bankam, da bi ohranila finančno stabilnost v državi in izpolnila svoje obveznosti kot članica EU.
Slovenski bančni sektor se je s kapitalskim primanjkljajem spopadal od leta 2008, ko se je začel tudi močan razkorak med kapitalsko ustreznostjo bank v Sloveniji in v EU.
Graf: Razkorak med kapitalsko ustreznostjo bank v Sloveniji in v EU (v %, povprečje)
Količnik kapitalske ustreznosti slovenskih bank je bil konec leta 2012 za 30 odstotkov nižji od povprečja v Evropski uniji, zaradi nepravočasne odzivnosti na dokapitalizacijske pozive Banke Slovenije. V letu 2012 so postali močnejši tudi zunanji pozivi k nujnosti takojšnjega ukrepanja. Povečana ocena tveganja je povečala nezaupanje tako doma kot v tujini. Opozorila Evropske komisije so bila preslišana, stresni testi pa so že maja 2013 razkrili velik kapitalski primanjkljaj slovenskega bančnega sistema.
Banka Slovenije je po letu 2008 večkrat zahtevala dokapitalizacije bank, ki so bile v letih 2013/2014 v postopku sanacije, tj. NLB, NKBM, Abanke, Banke Celje, Probanke in Factor banke. Delničarji vseh bank so imeli možnost, da problem pomanjkanja kapitala rešijo sami, a nobeni banki ni uspelo povečati osnovnega kapitala, saj delničarji niso bili pripravljeni ali niso mogli zagotoviti svežega kapitala, bankam pa ni uspelo pridobiti novih vlagateljev. Vse banke so prostovoljno zaprosile za državno pomoč.
Banka Slovenije je, v izogib dvomom o verodostojnost podatkov o kapitalskih potrebah bank, ki so zaprosile za državno pomoč, najela neodvisne strokovnjake, ki so opravili temeljit pregled kakovosti sredstev bank in v prihodnost usmerjeno oceno ustreznega kapitala. Pogoji skrbnega pregleda so bili določeni v skladu z zahtevami Evropske komisiji in Evropske centralne banke. Skrbni pregled je razkril še precej večjo izgubo v bankah, zlasti iz naslova resnega povečanja obsega nedonosnih terjatev bank. Zaradi ugotovljene izgube so banke izkazovale negativni kapital.
Omenjene banke so glede na bilančno vsoto predstavljale polovico celotnega domačega bančnega sektorja, njihov hkratni stečaj zaradi insolventnosti pa bi povzročil, da bi propadle tudi nekatere preostale banke, kar bi povzročilo neobvladljive posledice za gospodarstvo, politično stabilnost in ne nazadnje socialne pravice. Vlada in Banka Slovenije sta morali sprejeti ukrepe za reševanje, s katerimi sta odpravili insolventnost teh bank in preprečili njihov stečaj.
Glede na negativni kapital in prejšnje neuspešne poskuse zasebne dokapitalizacije je bila tako zadnja možnost za odpravo insolventnosti teh bank dokapitalizacija s strani države. Državno pomoč je morala odobriti Evropska komisija. Če zahteve glede državne pomoči ne bi bile izpolnjene in Evropska komisija ne bi dovolila izvedbe teh ukrepov, bi to ogrozilo gospodarstvo in stabilnost celotne države. Brez hitre odobritve državne pomoči bi bila namreč stabilizacija slovenskega bančnega sistema onemogočena in s tem realno gospodarstvo močno ogrožena. Če Evropska komisija državne pomoči, za katero so zaprosile banke, ne bi dovolila, bi bil nad bankami sprožen stečajni postopek. Neodvisni strokovnjaki so ugotovili, da so bili delnice in drugi instrumenti, glede na ugotovljeni finančni položaj bank, popolnoma brez vrednosti, saj bi se morala v stečajnem postopku vsa preostala sredstva teh bank uporabiti za poplačilo njihovih deponentov in prednostnih upnikov, pri čemer delničarjem in imetnikom podrejenih instrumentov ne bi ostalo nič. (Podrobneje o tem v Poročilu, ki ga je Banka Slovenije marca letos poslala v Državni zbor.)
Da bi lahko banke prejele državno pomoč, ki je bila nujno potrebna za stabilizacijo poslovanja, in zadostile zahtevi iz Pogodbe o delovanju EU oziroma Sporočila Komisije o bančništvu, da je ta pomoč omejena na minimalni obseg, je moral biti pred vplačilom sredstev države za dokapitalizacijo bank izveden ukrep pokrivanja primanjkljaja kapitala najprej z delniškim kapitalom in podrejenimi instrumenti. Le tako se namreč lahko izven stečaja zagotovi prispevek imetnikov lastniškega in podrejenega kapitala k pokrivanju izgub. Popolni izbris je bil potreben, saj delničarji in upniki podrejenih instrumentov v primeru stečaja banke ne bi bili poplačani niti delno. Če prispevek delničarjev in imenikov podrejenih instrumentov ne bi bil zagotovljen v takšnem obsegu, dokapitalizacija bank z državno pomočjo, glede na pravila EU za državne pomoči, ne bi bila dopustna.
Banka Slovenije je bila v postopku reševanja bank dolžna upoštevati veljavno zakonodajo, vključno z novelo Zakona o bančništvu, ki jo je v drugi polovici leta 2013 sprejel Državni zbor in je določala ukrepe izbrisa in konverzije kvalificiranih obveznosti (delnic in instrumentov podrejenega dolga). Če Banka Slovenije ne bi uporabila navedenega ukrepa v zvezi s sanacijo bank 2013 in 2014, dokapitalizacija bank s strani države ne bi bila dopustna, posledica tega pa bi bil, kot omenjeno, stečaj teh bank, katerega negativne posledice so opisane zgoraj.
_______________
Ukrepi Banca D'Italia
Opozorimo še na sporočilo italijanske centralne banke iz 22. novembra 2015 o ukrepih v štirih italijanskih bankah (izsek in povezava na sporočilo): "In view of the losses that have been recognized, under the plan the reserves, share capital and nominal value of the subordinated liabilities included in equity are written off, extinguishing the corresponding administrative and ownership rights."