Povzetek makroekonomskih gibanj, avgust 2017
Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Povzetek makroekonomskih gibanj, avgust 2017.
Gospodarske razmere v mednarodnem okolju so ugodne. Nadaljuje se predvidena krepitev gospodarske rasti, prišlo naj bi do sprememb v geografski strukturi. V zadnji reviziji svetovnih gospodarskih obetov (julij 2017) je MDS znižal napoved rasti za ZDA zaradi fiskalne politike, ki bo manj ekspanzivna, kot je bilo pričakovano. Navzgor pa je popravil napovedi za Japonsko in evrsko območje. V evrskem območju se je v letošnjem drugem četrtletju gospodarska rast okrepila na 2,2 %. Tudi napovedi rasti za Francijo, Nemčijo, Italijo in Španijo so bile popravljene navzgor.
Gospodarska rast v Sloveniji ostaja visoka. Zaupanje podjetij je visoko v vseh dejavnostih, optimistični ostajajo tudi potrošniki. Stopnje rasti industrijske proizvodnje, opravljenih gradbenih del in prihodkov v zasebnih storitvah še naprej opazno presegajo povprečne v evrskem območju. Med dejavnostmi po rasti letos izstopa gradbeništvo, saj se krepijo investicije v inženirske objekte ter v nestanovanjske in stanovanjske stavbe. Ob solidni bančni podpori je v močnem vzponu nepremičninski trg, kjer število transakcij po podatkih SURS že dobro leto presega predkrizno raven iz leta 2007, cene pa so se od dna v letu 2014 povišale že za približno 10 %, vendar še naprej zaostajajo za nepremičninskim vrhom pred krizo. Investicije v manjši meri povečuje tudi država, čeprav še ni prišlo do opaznejšega črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive. Domača proizvodnja še naprej bistveno presega domačo potrošnjo, kar se zrcali v visokem presežku menjave blaga in storitev, ki še naprej presega 9 % BDP.
Rast zaposlovanja ostaja visoka kljub pomanjkanju ustrezno kvalificiranih delavcev. Število delovno aktivnih, brez samozaposlenih kmetov, je bilo junija medletno višje za 3,3 %. Ponovno se krepi zaposlovanje prek agencij, narašča pa tudi zaposlovanje tujcev, kar sovpada s hitrim povečevanjem gradbene aktivnosti. Čeprav podjetja vedno bolj omenjajo težave s pridobivanjem ustreznih delavcev, tudi za naslednje mesece načrtujejo višje zaposlovanje. Število registriranih brezposelnih se je julija znižalo na 84.674 oseb, kar je skoraj 15 % manj kot julija lani. Čeprav ostaja strukturna brezposelnost visoka, se znižuje tudi število dolgotrajno brezposelnih, kar je poleg močne konjunkture lahko tudi posledica izvajanja aktivnih politik na trgu dela. Junija je medletna rast nominalne povprečne bruto plače dosegla 2,4 %, realne pa 1,5 %. Rast plač letos zaostaja za rastjo produktivnosti in še ne odraža pritiskov zaradi zniževanja presežne ponudbe dela.
Primanjkljaj proračuna RS se zmanjšuje hitreje od predhodnih načrtov. Po zadnjih ocenah Ministrstva za finance bo letos znašal 279 mio EUR, kar je precej manj od načrtovanega v lani sprejetem proračunu, ki je bil ocenjen na 681 mio EUR. Hitrejše zmanjševanje primanjkljaja je posledica ugodnejših gospodarskih razmer, ki zvišujejo davčne prihodke in zmanjšujejo proračunske transferje v blagajne socialnega zavarovanja. Več kot lani je tudi nedavčnih prihodkov, predvsem zaradi višjih vplačil dividend od predvidenih. Pričakovana nadaljnja krepitev gospodarske aktivnosti je dobro izhodišče za nadaljnje izboljševanje stanja javnih financ. Ključno bo ohranjanje odhodkov v načrtovani višini.
V Sloveniji inflacija za zdaj ostaja nizka kljub močni domači konjunkturi. Julija se je povišala z 0,9 % na 1,2 %, vendar je ostala pod povprečjem evrskega območja. Medletna rast cen nepredelane hrane se je povišala zaradi podražitve mesa in zelenjave. Hkrati se je upočasnilo zniževanje cen industrijskih proizvodov brez energentov, predvsem zaradi manj izrazitih učinkov razprodaj obleke in obutve, kar je verjetno posledica deregulacije sezonskih razprodaj. Posledično se je osnovna inflacija nekoliko povišala, vendar ostaja nizka v primerjavi z rastjo agregatov domačega povpraševanja. Julija se je spremenila metodologija obračunavanja cen naftnih derivatov, kar pa se za zdaj ni odrazilo v cenah energentov. Njihov prispevek k inflaciji se je znižal tudi julija, skladno s pojemajočim učinkom osnove in nizkimi cenami nafte na globalnem trgu.
Publikacija: Povzetek makroekonomskih gibanj