Sporočilo za javnost z 244. seje Sveta Banke Slovenije z dne 27.03.2002
Svet Banke Slovenije je na svoji 244. redni seji 26.3.2002 med drugim obravnaval naslednje pomembnejše zadeve in sprejel naslednje sklepe:
Svet Banke Slovenije je ocenil razloge, ki so v prvih dveh mesecih povzročili visoko rast cen (v januarju 1,6%, v februarju 0,9%) in dvignili letno stopnjo rasti potrošniških cen na 8,1%. Ugotovil je, da gre predvsem za:
- sezonski dvig cen pri posameznih vrstah hrane (predvsem zelenjave),
- prilagajanje cen v nemenjalnem sektorju (javne storitve),
- enkratne posledice dviga trošarin in DDV na začetku leta.
V februarju in marcu so prisotni tudi vplivi naraščanja cen nafte, ki pa zaenkrat ostajajo znotraj okvirov, predvidenih v Usmeritvah denarne politike. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da enkratni in sezonski vplivi za sedaj ne pomenijo trendnih sprememb, ki bi odstopale od napovedi gibanja letošnje inflacije iz Usmeritev denarne politike. Nevarnejša so prilagajanja cen v nemenjalnem sektorju, ki bistveno odstopajo od stopenj rasti cen v menjalnem sektorju.
Kljub temu, da v zadnjih šestih mesecih statistika izkazuje visoko rast denarnih agregatov, količine denarja v obtoku ne moremo prištevali med poglavitne dejavnike inflacije. Hitra rast denarja, predvsem povečanje tako deviznih kot (v manjši meri) tudi tolarskih vlog, je posledica konverzije deviz ob uvedbi eura. Ob koncu leta so prebivalci tujo gotovino, ki so jo hranili doma, polagali na bančne račune - količina denarja se zaradi tega v ekonomiji ni povečala, le statistika jo je sedaj sposobna celoviteje zajeti v svoje evidence. To dogajanje se je z januarjem ustavilo, kar se že odraža na umirjanju rasti denarnih agregatov. Razumljivo je, da so taka gibanja ob prisotnosti še drugih oblik kapitalskih pritokov iz tujine vplivala tudi na zniževanje obrestnih mer. Vendar se povečana ponudba denarja ni prelila v kreditno ekspanzijo. Viške likvidnosti so banke nalagale v kratkoročne vrednostne papirje, ki jih izdajata Banka Slovenije in država.
Zaradi upočasnjene gospodarske rasti in nizke kupne moči prebivalstva je povpraševanje po kreditih tako s strani podjetij kot prebivalstva skromno. Dolgoročni motivi varčevanja prebivalstva, ki prevladujejo v zadnjem letu, omejujejo končno trošenje in preprečujejo pomembnejši pritisk na cene s strani povpraševanja. To potrjuje tudi pospešeno umirjanje cen proizvajalcev, katerih rast se je v zadnjem letu prepolovila iz več kot 10,0% na 5,3%.
Rast deviznega tečaja, ki sooblikuje uvozne cene, zaostaja za osnovno inflacijo in prispeva k njeni umiritvi. Že vse od septembra 2001 je ta rast umirjena in trenutno znaša 4% na letni ravni. Nemenjalni sektor ni občutljiv na gibanje deviznega tečaja.
Največja nevarnost glede namer o nadaljnjem dvigovanju cen nastaja v tem sektorju. V menjalnem sektorju, izpostavljenemu konkurenci na trgu, inflacijskih tendenc ni zaznavati.
Pritiski za povišanje plač v javnem sektorju ravno tako zbujajo skrb.
Čeprav je trenutna struktura denarnih agregatov varčevalno naravnana, je bančne likvidnosti za zadovoljitev morebitnega povečanega povpraševanja po sredstvih zaradi financiranja inflacijskih pričakovanj, še vedno dovolj. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je zato razpoložljivo likvidnost potrebno krčiti, stroške za njeno pridobivanje preko kratkoročnih vrednostnih papirjev pa povečati. Zato se je odločil, da dvigne eskontno stopnjo za eno odstotno točko (s tem tudi izhodišče za dražbe 270-dnevnih BZ), obrestno mero za 60-dnevne tolarske BZ za 0,25 odstotne točke in da poveča obseg ponudbe 270-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov Banke Slovenije.