Sporočilo novinarske konference dne 21.06.2002 o zaprtju žiro računov pri APP

Obveznost za zaprtje žiro računov pravnih oseb pri Agenciji RS za plačilni promet s 30.6.2002 po uradni dolžnosti velja za vse žiro račune, ki jih pravne osebe do tega datuma ne bodo zaprle same. Isto velja tudi za tiste žiro račune, ki so blokirani in jih imetniki pred 30.6.2002 ne morejo zapreti ter zato ne smejo odpreti transakcijskega računa v banki.

Žiro račune, v zvezi s katerimi je v Agenciji za plačilni promet vzpostavljena evidenca dospelih neporavnanih obveznosti po izvršljivih sodnih in davčnih odločbah (blokirani žiro računi), bo Agencija s 30.6.2002 zaprla po uradni dolžnosti, izvršljive odločbe pa bo vrnila sodiščem, DURS-u oziroma drugim izdajateljem, ki so po zakonu pooblaščeni izdajati takšne odločbe.

Ob zaprtju blokiranih žiro računov in vračanju izvršljivih odločb izdajateljem se upniki upravičeno sprašujejo, kako na čimbolj učinkovit način nadaljevati izterjavo. Pri tem je potrebno upoštevati na podlagi reforme plačilnih sistemov novo nastale razmere. V dosedanjem sistemu je Agencija morala odpreti žiro račun določeni pravni osebi, hkrati pa je bil to (praviloma) edini žiro račun te pravne osebe. Na drugi strani banka ni obvezana stopiti v poslovno razmerje z določeno stranko, saj je eden od temeljnih kriterijev za odločitev banke ravno boniteta stranke. Od ustrezne bonitete stranke, torej od njene finančne sposobnosti, je namreč odvisno, ali bo banka lahko stranki odobravala kredite ter ali bo sposobna vršiti plačila in s tem banki omogočala ustvarjati prihodke. Glede na trajanje blokad žiro računov pri posameznih pravnih osebah je mogoče z gotovostjo oceniti, da veliki večini blokiranih pravnih oseb banke ne bodo odprle transakcijskih računov.

Torej velja napotilo, da se upniki osredotočijo na nadomestne predmete izvršbe, to je druge oblike premoženja dolžnikov, v kolikor tega niso predlagali že v prvotnem predlogu za izvršbo. Hkrati pa naj upniki spremljajo podatke v registru transakcijskih računov, da poiščejo morebitne novo odprte transakcijske račune svojih dolžnikov v bankah preko javnega, na internetni strani Banke Slovenije objavljenega registra transakcijskih računov. Če ugotovijo, da je do odprtja prišlo, predlagajo sodišču izvršbo na sredstva tudi na novem transakcijskem računu dolžnika. Vse to so dejanja, ki jih omogoča zakon o izvršbi in zavarovanju, ki tudi predpostavlja aktivno delovanje upnikov za uspešno izvršbo.

Banke morajo pri opravljanju plačilnega prometa s transakcijskih računov, podobno kot doslej Agencija, spoštovati določbe zakona o izvršbi in zakona o davčnem postopku in izvajati izvršljive sklepe sodišč ali sklepe o prisilni izterjavi davkov, prispevkov in drugih dajatev ter odločbe drugih organizacij, ki so pozakonu pooblaščene izdajati takšne odločbe, v skladu z navedenima zakonoma (o tem posebej na koncu tega gradiva).

V zvezi s sedanjimi blokiranimi žiro računi v Agenciji, ki jih bo ta zaprla 30.6.2002, pa bodo banke v primeru, ko bo blokirani dolžnik po 1.7.2002 želel odpreti transakcijski račun v banki, od njega zahtevale izpis Agencije o neizvršenih odločbah ter o vrstnem redu njihovega poplačila, kot je v zvezi z blokiranim žiro računom te pravne osebe obstajal pri Agenciji na dan 30.6.2002. Ko bodo upniki predlagali nove izvršbe na (morebiti) odprte transakcijske račune dolžnika pri bankah, bodo banke prejete sklepe s sodišča izvrševale tako kot bodo prihajali. Če pa na transakcijskem računu ne bo zadosti sredstev za izvršitev vseh sklepov, ki bodo prispeli na banko, bo banka blokirala transakcijski račun dolžnika ter za prestale izvršljive odločbe vzpostavila vrstni red glede na datum prejema odločbe. Pri odločbah, ki jih bo Agencija vrnila sodiščem, bi se lahko tudi v bankah pri vzpostavljanju vrstnega reda poplačila pri blokiranih transakcijskih računih, kot datum prejema odločbe upošteval datum prejema v Agenciji, če bodo sodišča zagotovila podatke o sklepih, ki so bili vrnjeni iz Agencije. Tako se bo pri poplačilu izvršljivih odločb po določenem vrstnem redu upoštevala prednost pri poplačilu terjatev tistih upnikov, ki so imeli izvršilni naslov že na sredstva na žiro računu istega dolžnika pri Agenciji.

Glede na dejstvo, da lahko pravne osebe odprejo več transakcijskih računov v eni ali več bankah, je predvsem z vidika učinkovite izterjave zapadlih obveznosti dolžnikov s sredstev na transakcijskih računih v bankah, za upnike kot tudi za sodišča, ko opravljajo poizvedbe o računih dolžnika v bankah pomemben pripomoček register transakcijskih računov, ki ga je vzpostavila Banka Slovenije. Register transakcijskih računov poslovnih subjektov je javna, centralizirano vodena baza podatkov o transakcijskih računih in imetnikih transakcijskih računov. Namen registra je večstranski - tako podatki iz registra služijo bankam, za hitrejše in učinkovitejše opravljanje plačilnega prometa, kot tudi upnikom, sodiščem in drugim pooblaščenim organizacijam, da pridobijo iz registra podatke o obstoju in pripadnosti transakcijskih računov.

Pomemben podatek za banke pri odločitvi o sklenitvi pogodbe o transakcijskem računu je tudi informacija o blokadi transakcijskega računa v drugi banki. Ta informacija bo zagotovljena bankam enako kot trenutno to informacijo zagotavlja Agencija za blokirane žiro račune. Tako bo banka lahko ugotovila, da gre pri pravni osebi, ki že ima blokirane transakcijske račune pri eni ali več drugih bankah, za poizkus izogniti se plačilu dospelih neporavnanih obveznosti, za katere so bili izdani sklepi o izvršbi.

Zakon o plačilnem prometu sicer ne prepoveduje banki odprtja transakcijskega računa dolžniku, ki že ima blokirane transakcijske račune pri drugih bankah. Vendar pa je stvar poslovne politike in ugleda banke, da dolžnikom ne omogoča izmikanja ter da jim v primerih, ko ugotovi obstoj blokiranih računov pri drugih bankah, zato ne odpre novega transakcijskega računa. Banke namreč morajo upoštevati dejstvo, da so tudi upniki komitenti bank. Morebitno nekorektno ravnanje banke do upnikov s tem, ko bi omogočala izmikanje dolžnikov pri plačilu obveznosti, bi zagotovo zmanjšalo ugled banke ter omajalo zaupanje ostalih poslovnih partnerjev in komitentov te banke.

Opis postopka izvajanja izvršljivih odločb v bančnem okolju

Banke v skladu z zakonom o izvršbi in zakonom o davčnem postopku izvajajo izvršljive sklepe sodišč ali sklepe o prisilni izterjavi davkov, prispevkov in drugih dajatev ter odločbe drugih organizacij, ki so po zakonu pooblaščene izdajati takšne odločbe tako, kot določata zakona. Banke izvajajo prisilne izterjave oz. izvršljive odločbe na transakcijskih računih pravnih oseb že tekom vsega obdobja migracije računov pravnih oseb iz Agencije RS za plačilni promet v bančno okolje (od septembra 2000).

Na osnovi prejetega sodnega sklepa ali obvestila o izvršljivosti sklepa o prisilni izterjavi banka sklep izvrši. V primeru, da na računu, na katerega se glasi sklep, ni sredstev, banka blokira račun, sklep pa v skladu z zakonom o finančnem poslovanju postavi z ustrezno prioriteto v vrstni red. Pravne osebe, zasebniki ali fizične osebe v breme blokiranega računa ne morejo predlagati plačilnih nalogov, vse prilive na transakcijski račun pa banka usmeri v poplačilo izvršljivih odločb v vrstnem redu.

Poleg izvajanja sklepov pa so banke zavezane k poročanju o pravnih osebah, ki imajo dospele neporavnane obveznosti. Banka Slovenije in Ministrstvo za finance sta izdala navodila, po katerem banke dnevno pošiljajo v Agencijo podatke o izvrševanju dospelih neporavnanih obveznosti. Gre za podatke o sprejetih sklepih, o rubežu sredstev, o poplačilu (ali delnem poplačilu) dolgov, o vrstnem redu ipd. Tako razpolagata Agencija in Davčna uprava s podatki o blokiranih pravnih osebah, ki imajo odprt žiro račun v Agenciji in tistih, ki imajo odprte transakcijske račune v bankah.

Agencija bo po uradni dolžnosti zaprla žiro račune blokiranim pravnim osebam, sklepe o izvršbi pa vrnila sodiščem in drugim predlagateljem ter sklepe o prisilni izterjavi Davčni upravi. Za tiste pravne osebe, ki bodo odprle transakcijske račune v bankah, bodo upniki lahko pridobili podatke o odprtih transakcijskih računih v registru transakcijskih računov (dostopen na internetni strani Banke Slovenije). Na osnovi tega bodo sklepi Davčne uprave in sklepi sodišč ter drugih predlagateljev poslani bankam, kjer bodo imeli dolžniki odprte transakcijske račune. Banke bodo upoštevale izvrševanje sklepov in drugih odločb na osnovi datuma prejema. Banke bi lahko upoštevale pri izvrševanju sklepov datum prejema v Agenciji, če bodo sodišča zagotovila podatke o sklepih, ki so bili vrnjeni iz Agencije. Tako bi lahko bil v čimvečji meri upoštevan vrstni red izvršljivih odločb, ki je bil pridobljen v Agenciji. Za tiste pravne osebe, ki so imele blokirane žiro račune v Agenciji in ne bodo odprle transakcijskih računov v bankah, pa upniki ne bodo mogli predlagati nadaljevanja izvršbe na transakcijske račune pri bankah, ampak bodo morali upniki spremeniti predmet izvršbe.