Sporočilo za javnost z 269. seje Sveta Banke Slovenije z dne 13.05.2003

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 269. redni seji 13.5.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

1. Sprejel je analizo inflacijskih gibanj, informacijo o delovanju Banke Slovenije v preteklem in tekočem letu, napovedi gospodarskih gibanj do konca leta 2004, in usmeritve denarne politike BS v naslednjem kratkoročnem obdobju. Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari bo javnost podrobno seznanil s sklepi Sveta Banke Slovenije na novinarski konferenci 14. maja ob 13:00.

2. Znižal je obrestne mere za nekatere instrumente denarne politike, in to v različni meri. S tem je predvsem želel prilagoditi strukturo obrestnih mer instrumentov denarne politike razmeram na denarnem trgu, hkrati pa tudi vplivati na zmanjšanje razlike med tolarskimi obrestnimi merami in obrestnimi merami za devize v tujini.

Na strani obveznosti je znižal obrestne mere:

• za 60 dnevne tolarske blagajniške zapise s 7,50% na 7,25%;
• za 270 dnevne tolarske blagajniške zapise z 8,75% na 8,25%. 

To znižanje obrestnih mer temelji na umirjenih pritokih deviz v okviru plačilne bilance, na ugodni strukturi tolarskih blagajniških zapisov (močno prevladujejo dolgoročnejši) in na padajoči krivulji donosnosti pri poslih denarnega trga.

Pri posojilnih instrumentih je znižal obrestne mere:

• za začasni odkup blagajniških zapisov v tujem denarju z 8,25% na 8,0%;
• za lombardno posojilo z 9,75% na 9,0%. 

Z znižanjem obrestne mere za lombardno posojilo za 0,75 o.t. in ohranitvijo obrestne mere depozita čez noč pri 4,0% Banka Slovenije znižuje koridor v katerem se, v normalnih razmerah, giblje tržna obrestna mera čez noč. Hkrati je ohranil nespremenjeno obrestno mero za refinanciranje pri Banki Slovenije (ta obrestna mera ostaja 6,5%). Nove obrestne mere veljajo od vključno 14. maja 2003.

3. Sprejel je Pravila trgovanja za začasno prodajo kratkoročnih vrednostnih papirjev na grosističnem trgu

S sprejetimi pravili želi Banka Slovenije urediti način sklepanja poslov začasne prodaje oziroma začasnega nakupa vrednostnih papirjev med udeleženci grosističnega denarnega trga, predvsem z namenom, da bi banke lahko te posle upoštevale kot najeta ali dana zavarovana posojila.

Na področju nadzora bančnega poslovanja namreč veljajo stroga merila, kdaj smejo banke posle začasne prodaje vrednostnih papirjev šteti za zavarovana posojila. Zlasti morajo banke upoštevati:

• začasna prodaja vrednostnega papirja mora biti sklenjena z namenom financiranja likvidnosti ali z namenom izposoje vrednostnega papirja;
• sklenjena mora biti v skladu z okvirno pogodbo, ki je sestavni del pravil;
• zagotovljeno mora biti spremljanje kritij za razliko med vrednostjo zavarovanja in vrednostjo posla;
• poravnava posla mora potekati po načelu istočasne izročitve vrednostnega papirja in denarnega plačila; 
• posel mora biti sklenjen z zaupanja vrednim partnerjem.

Banke bodo dolžne voditi seznam pravnih oseb, s katerimi lahko sklepajo oziroma so sklenile začasne prodaje vrednostnih papirjev tako, da jih lahko štejejo za zavarovana posojila. Podjetja in druge pravne osebe morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

• imeti morajo A bonitetno oceno banke;
• mora biti "veliko" podjetje;
• lastniški kapital mora biti večji od 1 milijarde SIT;
• prihodki podjetja morajo znašati vsaj 3 milijarde SIT letno;
• kratkoročne finančne naložbe in prosta denarna sredstva skupaj morajo presegati 300 milijonov SIT.