Sporočilo za javnost - Nedonosne izpostavljenosti bank
Obvladovanje nedonosnih terjatev v bankah igra ključno vlogo pri stabilnosti celotnega bančnega sistema in krepitvi njegove vloge pri podpori gospodarstvu. Študije številnih mednarodnih institucij (IMF, EBA, ECB) potrjujejo, da imajo visoke ravni nedonosnih terjatev bank negativni vpliv na kreditno aktivnost bank in posledično na okrevanje gospodarstva, kar je rezultat številnih omejitev na področju bilanc, dobičkonosnosti in kapitala, s katerimi se srečujejo banke z visokimi deleži nedonosnih terjatev.
Trenutno okolje nizkih ali celo negativnih obrestnih mer tem bankam še dodatno zmanjšuje osnovo za ustvarjanje prihodkov ter posledično negativno vpliva na njihovo dobičkonosnost in na dolgoročno vzdržno poslovanje.
Banke z visokimi deleži nedonosnih terjatev so namreč poleg oslabitev oziroma rezervacij, ki jih morajo vzdržati za omenjene terjatve, obremenjene tudi s potrebo po višjem kapitalu iz naslova teh terjatev. To se kot posebej problematično pokaže pri izvedbi stresnih testov, kjer imajo banke z visokimi deleži nedonosnih terjatev, upoštevaje predpostavke neugodnega scenarija, ob koncu horizonta stresnih testov neprimerljivo večje izgube iz naslova kreditnega tveganja kot banke z nižji deleži teh terjatev, ter posledično tudi višje kapitalske potrebe.
Ukrepi v Sloveniji
V Sloveniji se pristojne institucije (Banka Slovenije, poslovne banke, Združenje bank Slovenije - ZBS, ministrstva in gospodarska združenja) z aktivnostmi na področju prestrukturiranja nedonosnih terjatev ukvarjajo od leta 2012 (prve aktivnosti). Vodilno vlogo na tem področju je vseskozi imela Banka Slovenije.
Banka Slovenije je zlasti od decembra 2014 izvedla številne nadzorniške aktivnosti za prestrukturiranje nedonosnih terjatev bank in aktivno sodelovala tudi pri drugih sistemskih aktivnostih povezanih s prestrukturiranjem.
Med dobre prakse na področju sistemskih ukrepov (poleg ustanovitve DUTB) sodi priprava in izdaja Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu, Smernic za prestrukturiranje mikro, majhnih in srednjih podjetij in Načel odgovornega kreditiranja gospodarskih družb. DUTB je omogočila izločitev precejšnjega zneska nedonosnih terjatev iz bančnih bilanc, omenjene smernice in načela, ki jih je sprejela ZBS, pa so bankam ponudila orodja, s katerimi so začele izvajati obsežnejša in usklajena prestrukturiranja.
Vzporedno z navedenim je Banka Slovenije v okviru nadzorniških aktivnosti vzpostavljala ustrezno okolje in z zahtevami za implementacijo dobrih praks usmerjala banke k hitrejšemu zniževanju nedonosnih terjatev. Med zadnjimi najbolj pozitivno izstopa izdaja usmeritev bankam, da vzpostavijo ustrezne organizacijske strukture za upravljanje nedonosnih terjatev in sistem zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja pri komitentih-podjetjih (Smernice za spremljavo komitentov in sistem zgodnjih opozoril za povečano kreditno tveganje). Banka Slovenije je od bank zahtevala pripravo strategije upravljanja nedonosnih terjatev in triletnih operativnih načrtov zniževanja njihovega obsega. Banka Slovenije izpolnjevanje zahtev spremlja v okviru rednega nadzorniškega dialoga z bankami. Vse banke zahteve izpolnjujejo v pričakovanih rokih.
Trenutno je v sodelovanju s Svetovno banko v pripravi poseben priročnik za prestrukturiranje nedonosnih terjatev mikro, majhnih in srednjih podjetij, ki bo namenjen praktični uporabi v bankah. Priročnik bo zagotovil operativno izvedbo omenjenih Smernice za prestrukturiranje mikro, majhnih in srednjih podjetij.
Nedonosne terjatve - globalni izziv
Vprašanje prestrukturiranja nedonosnih terjatev ni aktualno samo v Sloveniji, ampak tudi v območju celotne Evropske unije, kjer so deleži nedonosnih terjatev bank višji kot v drugih primerljivih gospodarskih sistemih (ZDA, Japonska).
Nedonosne terjatve so tako v zadnjem letu postale pomemben element bančnih nadzorniških aktivnosti tudi v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN). Za vzpostavitev sistematične in enotne obravnave nedonosnih terjatev v nadzorovanih bankah je Evropska centralna banka (ECB) konec leta 2015 oblikovala posebno delovno skupino. V njej so aktivno sodelovali tudi predstavniki Banke Slovenije, ki so v največji možni meri prenesli dobre prakse, ki jih v Sloveniji že izvajamo in ki, upoštevajoč upad nedonosnih terjatev (več v nadaljevanju), ustrezno učinkujejo.
Nalogi omenjene delovne skupine na ravni ECB sta bili predvsem:
- analizirati stanje na področju nedonosnih terjatev v najbolj izpostavljenih državah ter
- oblikovati smernice za ravnanje bank na področju nedonosnih terjatev.
Analiza stanja na področju nedonosnih terjatev zajema osem najbolj izpostavljenih držav (Grčija, Ciper, Italija, Portugalska, Španija Irska, Slovenija in Nemčija) v enotnem sistemu nadzora ECB.
Slovenija je v tej analizi uvrščena v zgornjo polovico najbolj uspešnih držav (za Irsko in Španijo), pri čemer se je kot najbolj uspešna izkazala na področju priprave in implementacije nadzorniških smernic za upravljanje z nedonosnimi terjatvami.
ECB je nedavno v javno razpravo dala osnutek Smernic bankam v zvezi z nedonosnimi posojili (Smernice). Javna razprava traja od 12. septembra do 15. novembra letos, osnutek Smernic pa je objavljen na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru (EMN) - Draft ECB guidance to banks on non-performing loans (v angl.).
Glavna vsebina osnutka Smernic je povzeta v predstavitvi (v slov.) Glavna vsebina napotkov bankam v zvezi z nedonosnimi posojili.
Osnutek smernic vključuje številne vidike, povezane z upravljanjem in reševanjem nedonosnih terjatev, ki temeljijo na najboljših praksah v različnih državah. Bančni nadzor v ECB se o osnutku smernic posvetuje zato, da bi se ustrezno upoštevala vsa relevantna vprašanja, specifična za posamezne trge. Ključni cilj smernic je zagotoviti enako obravnavo vseh bank ter transparentno predstaviti pričakovanja ECB do pomembnih institucij.
Dokumenti, povezani z odprto javno razpravo o osnutku Smernic, so dostopni na spletni strani
EMN: https://www.bankingsupervision.europa.eu/legalframework/publiccons/html/npl.sl.html (v slov.)
https://www.bankingsupervision.europa.eu/legalframework/publiccons/html/npl.en.html (v angl.)
Slovenija: Kakovost kreditnega portfelja bank se nadalje izboljšuje
Obstaja več definicij oziroma metodologij merjenja nedonosnih terjatev/izpostavljenosti bank.
Banka Slovenije mesečno objavlja (v publikaciji Mesečna informacija o poslovanju bank) obseg in delež razvrščenih terjatev bank, katerih odplačilo zamuja nad 90 dni. Po zadnjih podatkih (za mesec avgust 2016) je v bančnem sistemu za 2.205 mio EUR ali 6,7% terjatev z zamudo nad 90 dni, kar je za 1.019 mio EUR ali 2,6 odstotne točke manj, kot jih je bilo konec leta 2015.
Razvrščene terjatve bank z zamudo nad 90 dni (v mrd EUR, v %)
| v mrd EUR | v % razvrščenih terjatev | |
| 30.11. 2013 | 7,76 | 17,3 % |
| 31.12. 2013 | 5,52 | 13,4% |
| 31.12. 2014 | 4,45 | 11,9% |
| 31.12. 2015 | 3,46 | 9,9% |
| 31. 8. 2016 | 2,21 | 6,7% |
Da se kakovost kreditnega portfelja bank v Sloveniji izboljšuje kažejo tudi podatki o nedonosnih izpostavljenostih, skladni z definicijo Evropskega bančnega organa – EBA - po tej se med nedonosne izpostavljenosti poleg terjatev v zamudi nad 90 dni štejejo še druge kategorije, zlasti restruktrirane terjatve (več o tem na spletni strani).
Zadnji podatki o nedonosnih izpostavljenostih bančnega sistema v Sloveniji skladni z definicijo EBA (objavljajo se četrtletno), kažejo, da se obseg in delež nedonosnih izpostavljenosti znižuje: konec junija letos je bilo v bančnem sistemu 4,3 milijarde EUR nedonosnih izpostavljenosti, kar pomeni 10,3% vseh izpostavljenosti. V letu dni se je obseg nedonosnih izpostavljenosti znižal iz 14,2 na 10,3%.
Nedonosne izpostavljenosti po definicije EBE (v mrd EUR, v %)
| v mrd EUR | v % izpostavljenosti | |
| 30.6. 2015 | 5,9 | 14,2% |
| 30. 9. 2015 | 5,5 | 13% |
| 31.12. 2015 | 4,8 | 11,4% |
| 31. 3. 2016 | 4,5 | 10,8% |
| 30. 6. 2016 | 4,3 | 10,3% |
Podrobnejši podatki in metodološka pojasnila so na voljo na podstrani.
Dodatno gradivo: