Objava podatkov o dolgoročni obrestni meri po konvergenčnem kriteriju

Banka Slovenije je danes na internetnih straneh v rubriki Finančni podatki prvič javno objavila podatke o dolgoročni obrestni meri, ki se uporablja za ocenjevanje konvergence po maastrichtskem kriteriju. Podatki bodo objavljani mesečno. Slovenija po teh podatkih izpolnjuje maastrichtski kriterij dolgoročne obrestne mere.

Prav tako sta istočasno tudi Evropska centralna banka in Evropska komisija (Eurostat) objavili statistične podatke o dolgoročnih obrestnih merah za deset pristopnih držav , ki se bodo prvega maja pridružile Evropski uniji. Podatki o dolgoročnih harmoniziranih obrestnih merah so trenutno na razpolago za devet pristopnih držav . Sočasno je objavljen tudi ločen indikator obrestnih mer za Estonijo, ki bo natančno spremljan in zamenjan takoj, ko bo na razpolago bolj usklajen indikator dolgoročnih obrestnih mer.

Omenjene obrestne mere bodo uporabljene za oceno konvergence omenjenih držav, kot je določeno v 122. členu Sporazuma o ustanovitvi Evropske skupnosti. Po 121. členu omenjenega sporazuma je konvergenca dolgoročnih obrestnih mer eden od kriterijev za oceno doseganja visoke stopnje trajnostne konvergence za evropsko ekonomsko in monetarno unijo (EMU). Protokol o kriterijih konvergence( 4. člen), ki je priloga prej omenjenega sporazuma, pa določa, da je treba obrestne mere meriti na podlagi dolgoročnih državnih obveznic ali primerljivih vrednostnih papirjev. Statistični okvir za pristopne države temelji na enakih načelih, kot so jih uporabili pri sedanjih članicah EU v pripravljalnem obdobju za tretjo fazo EMU.

Metodologijo za izračun dolgoročne obrestne mere posamezne pristopnice so skupaj določile ECB, nacionalne centralne banke pristopnih držav in Evropska komisija (Eurostat).