Sporočilo za javnost s 303. seje Sveta Banke Slovenije z dne 13.01.2005

1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim razpravljal o gospodarskih in denarnih gibanjih. Po dvigu inflacijske stopnje v novembru se je decembra nadaljeval trend dezinflacije. Vzdržnost dezinflacijskega procesa še nadalje kaže postopno umirjanje osnovne inflacije na raven okrog 2,5 odstotka. V skladu z makroekonomskimi napovedmi Banke Slovenije se bo proces zniževanja inflacije postopoma nadaljeval, tako da naj bi konvergenčno merilo Slovenija izpolnila v sredini prihodnjega leta. Ob zniževanju inflacije se v veliki meri ohranjajo tudi ostala makroekonomska ravnovesja. Rast kreditiranja se je v zadnjih mesecih nekoliko upočasnjuje, čeprav še ostaja na visoki ravni, kljub temu pa rast širokih denarnih agregatov zaradi plačilnobilančnih odlivov ostaja nizka. Visoke rasti kreditiranja so predvsem posledica močnejše gospodarske rasti in nizkih obrestnih mer. Delež kreditiranja v tuji valuti se postopoma zmanjšuje, hkrati pa ostaja pomembna oblika bančnega kreditiranja, predvsem podjetij. Banka Slovenije je konec decembra za 0.25 odstotne točke povišala ceno začasnega odkupa deviz in znižala obrestno mero za začasni odkup vrednostnih papirjev. Šlo je za strukturno prilagoditev obrestnih mer instrumentov denarne politike, s katero Banka Slovenije zagotavlja nadaljnjo stabilnost na denarnem trgu.
2. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil tudi s poročilom o reševanju pritožb komitentov bank v lanskem letu. Ti pritožbe naslavljajo tudi na Banko Slovenije, čeprav ta nima zakonskih pooblastil za poseganje v civilnopravna razmerja med banko in stranko in je bilo v začetku lanskega leta uvedeno izvensodno reševanje tovrstnih sporov pri Združenju bank Slovenije. Banka Slovenije po prejemu pritožbe komitente pisno seznani z izvensodnim načinom reševanja sporov pri Poravnalnem svetu združenja bank in dejstvom, da nima zakonskih pooblastil za poseganje v civilnopravna razmerja med banko in stranko. Prav tako pisno pozove banko, da v zahtevanem roku temeljito ugotovi morebitne pomanjkljivosti ali nepravilnosti oziroma nekorektnosti v tistem delu poslovanja, na katerega se nanaša pritožba. Največ pritožb je bilo v zvezi z izvajanjem plačilnega prometa, zaradi obračuna obresti kreditov in depozitov, vračila stroškov, povezanih z izvensodno poravnavo, previsokih tarif storitev, enostranskega spreminjanja obrestnih mer za depozite, uporabe instrumentov zavarovanj, dajanja napačnih informacij o storitvah banke. Banka Slovenije je v lanskem letu prejela 56 pritožb fizičnih in 15 pritožb pravnih oseb.
3. Svet Banke Slovenije je spremenil tudi sklep o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati, tako da je razširil nabor vrednostnih papirjev za izpolnjevanje določb sklepa. Povečana likvidnost na kapitalskem trgu dopušča uvrstitev domačih serijskih dolžniških vrednostnih papirjev ustrezne bonitete v prvi in drugi razred likvidnostne lestvice ne glede na načelo preostale dospelosti. Razen tega sprememba sklepa določa izjemo v primeru refinanciranja dolgoročnih deviznih kreditov, ki povzroči predčasno odplačilo starega, kar bo bankam omogočilo, da bodo lahko obveznosti iz naslova starega deviznega kredita do predčasnega odplačila ohranile v tretjem razredu deviznega dela, s tem pa se jim ne bo povečala osnova za izračun deviznega minimuma.
4. Svet Banke Slovenije je dal dovoljenji Rado Likarju in Liljani Furlan za opravljanje funkcije člana poslovodstva hranilno-kreditne službe HKS Vipava p.o.