Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 14.09.2005

Svet Banke Slovenije je na seji 14. septembra 2005 ključne obrestne mere Banke Slovenije ohranil nespremenjene. Obrestna mera 60-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov tako ostaja 4,0%, cena začasnega odkupa deviz za sedem dni pa 1,5%.

Na podlagi analize gospodarskih gibanj Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je naravnanost denarne politike ustrezna. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem stabilnosti nominalnega tečaja tolarja do evra, hkrati pa so takšna trenutna gibanja cen, kot tudi srednjeročna inflacijska pričakovanja, v skladu s ciljem srednjeročne cenovne stabilnosti. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da bo inflacijski cilj, vezan na prevzem evra, pravočasno izpolnjen.

Po začasnem zastoju v prvem polletju se do konca leta pričakuje okrepljena rast svetovnega gospodarstva in okrevanje v državah EU. Največje tveganje še naprej predstavlja vztrajno poviševanje cen nafte, ki v ZDA in v nekaterih državah Evropske unije, že povzroča upočasnjeno potrošnjo. Kljub temu za zdaj ni pričakovati večjih negativnih ekonomskih vplivov, saj so globalni pogoji financiranja relativno ugodni, podjetja pa dosegajo dobre poslovne rezultate. Tudi proizvodne dejavnosti niso več tako močno odvisne od gibanj cen naftnih derivatov, kot so bile v času velikih naftnih šokov.

Stopnja gospodarske rasti slovenskega gospodarstva se po izredno nizkem prvem četrtletju spet povečuje na raven dolgoročnega povprečja. Kljub temu proizvodna vrzel, ki se je lani nekoliko zaprla, še naprej ostaja negativna, zaostajanje povpraševanja za ponudbo pa deluje v smeri zniževanja inflacije. Kazalniki kažejo, da se krepi trošenje gospodinjstev, ugodna gibanja pa so prisotna tudi na področju zunanje trgovine.

Od pozitivne slike nekoliko odstopajo dogajanja na trgu dela, kjer je število registriranih brezposelnih avgusta preseglo lansko raven, relativno močna je tudi rast stroškov dela. Le-ta v zadnjem obdobju postopoma izničuje zaostanek rasti stroškov dela za produktivnostjo, ki je nastal v predhodnih letih. Previsoki stroški dela bi poslabšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva in se odrazili v težnji k poviševanju cen in v obratu trenda zaposlovanja.

Denarni dejavniki kažejo, da je rast širših denarnih agregatov (M2 in M3) še naprej zmerna, nadaljuje pa se močna kreditna aktivnost. Pospešeno kreditiranje gospodinjstev, ki je prisotno od začetka prejšnjega leta, je predvsem posledica ugodnih pogojev zadolževanja, sovpada pa tudi s krepitvijo trošenja gospodinjstev.

Cenovna gibanja so bila v poletnih mesecih celo nekoliko boljša od pričakovanj. Julija je bila inflacija v Sloveniji, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin in po izločitvi vpliva cen nafte, četrta najnižja v EU. Še naprej je potrebno spremljati posledice morebitnega prenosa cen nafte na cene ostalih proizvodov, predvsem v transportnih dejavnostih. Ne glede na izredne dogodke v zadnjem času, ki vplivajo na preskrbo z nafto (orkan Katrina), pa gibanja cen surove nafte na mednarodnih trgih niso nakazovala relativno močnega skoka cen naftnih derivatov v Sloveniji. Cene surove nafte na mednarodnih trgih so se namreč po orkanu Katrina znižale na raven, nižjo od prehodne. Omenjene podražitve naftnih derivatov utegnejo vplivati na inflacijo v septembru. Srednjeročni indikatorji, kot so proizvodna vrzel, realni stroški dela na enoto proizvoda, realni efektivni tečaj in cene proizvajalcev, pa so uravnoteženi, ali pa delujejo v smeri zniževanja inflacije.

Revidirani podatki, usklajeni z Evropskim sistemom računov 95, ne ovirajo načrtovanega prevzema evra, vendar Svet Banke Slovenije meni, da je pospeševanje fiskalne konsolidacije nujno tudi v prihodnje. To pomeni, zmanjševanje strukturnega primanjkljaja in zagotavljanje zadostne varnostne rezerve, potrebne za spoštovanje določil Pakta o stabilnosti in rasti v obdobju, ko bo Slovenija že polnopravna članica evrosistema.