Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 06.10.2005
1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji ohranil ključne obrestne mere Banke Slovenije nespremenjene. Obrestna mera 60-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov tako ostaja 4,0%, cena začasnega odkupa deviz za sedem dni pa 1,5%.
Na podlagi analize gospodarskih gibanj Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je naravnanost denarne politike ustrezna. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem stabilnosti nominalnega tečaja tolarja do evra, hkrati pa so tudi trenutna gibanja cen in srednjeročna inflacijska pričakovanja skladna s ciljem srednjeročne cenovne stabilnosti. Svet Banke Slovenije meni, da bo inflacijski cilj, vezan na prevzem evra, pravočasno izpolnjen. Svet Banke Slovenije vidi tveganje pri izpolnitvi inflacijskega konvergenčnega kriterija v morebitnem nadaljnjem višanju cen naftnih derivatov doma. Povišanje cen naftnih derivatov pri nas ima namreč večji učinek na povišanje drobnoprodajnih cen, kot je to v drugih državah Evropske unije.
Gibanja v svetovnem gospodarstvu so v zadnjem času pod vplivom povečane negotovosti zaradi orkanov ob obali Mehiškega zaliva. Čeprav bodo kratkoročne posledice orkanov Katrina in Rita na ekonomsko aktivnost občutne, pa po zdajšnjih predvidevanjih ne predstavljajo dolgoročnejše grožnje rasti svetovnega gospodarstva. Nosilci ekonomske politike v svetu precejšnjo pozornost namenjajo visokim cenam nafte, ki še naprej ostajajo najpomembnejše tveganje.
V drugem četrtletju letošnjega leta je slovensko gospodarstvo raslo hitreje od trendne stopnje rasti, kar lahko deloma pripišemo verjetno le začasnim učinkom v gibanju menjave s tujino. Indikatorji, ki so zaenkrat razpoložljivi le za julij, kažejo, da se gospodarska aktivnost upočasnjuje. Trošenje gospodinjstev je še naprej močno, vendar pa se zaupanje potrošnikov znižuje že od aprila dalje. Večji pesimizem potrošnikov odraža zaostrene pogoje na trgu dela in naraščajoče cene naftnih derivatov.
Tako kot v evro območju so bila tudi v Sloveniji septembrska cenovna gibanja predvsem pod vplivom rasti cen naftnih derivatov. Letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, se je v evro območju po začasnih podatkih povišala na 2,5%, v Sloveniji pa na 3,2%. Čeprav so cene naftnih derivatov v vseh državah EU odvisne od gibanj cen na mednarodnih borzah in tako praviloma prihaja do istosmernega učinka na inflacijo, pa je dejanski obseg učinka po posameznih državah različen.
Asimetričen vpliv gibanja cen naftnih derivatov na indekse cen življenjskih potrebščin je posledica uporabe različnih uteži naftnih derivatov pri izračunavanju indeksov, različnih deležev nabavne cene v drobno prodajni ceni naftnih derivatov, sprememb davčnih politik in sprememb deviznih tečajev. Ker ima Slovenija znotraj EU drugi najvišji delež naftnih derivatov v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin in, ker so zaradi nizkih ravni trošarin deleži nabavne cene v drobno prodajni ceni naftnih derivatov relativno visoki, je tudi neposredni vpliv sprememb cen naftnih derivatov na inflacijo v Sloveniji nadpovprečen. Avgusta je tako prispevek naftnih derivatov k letni inflaciji v evroobmočju znašal 0,6 odstotne točke, v Sloveniji pa kar 1,4 odstotne točke. K 3,2 – odstotni medletni stopnji inflacije v septembru so zgolj podražitve naftnih derivatov prispevale 1,7 odstotne točke.