Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 09.02.2006

1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim za 25 bazičnih točk znižal nekatere obrestne mere. Obrestna mera za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise tako po novem znaša 3.75%, obrestna mera za začasni odkup deviz 1.25%, za začasno prodajo deviz 0,75% in obrestna mera za lombardno posojilo 4.75%. Sprememba obrestnih mer odraža strukturno prilagoditev, povezano s potrebo po nominalni konvergenci pred vstopom v evroobmočje. Sprememba obrestnih mer stopi v veljavo 10. februarja 2006.

Januarja je mesečna stopnja inflacije v Sloveniji znašala - 0.5 %, medletna stopnja pa 2.4%. Na januarska gibanja cen so vplivale podražitve naftnih derivatov, ki pa so jih več kot nadomestile pocenitve obleke in obutve zaradi zimskih razprodaj. Dvanajstmesečna povprečna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je tudi januarja ostala na 2.5%, kar je ravno toliko, kolikor je decembra znašala referenčna vrednost merila stabilnosti cen. Glede na trenutne podatke o proizvodni vrzeli, stroških dela in ostalih srednjeročnih indikatorjih Svet Banke Slovenije ocenjuje, da so makroekonomska tveganja za stabilnost cen omejena in da je v letu 2005 dosežena raven inflacije vzdržna. To potrjuje tudi nizka stopnja osnovne inflacije, ki se je lani gibala pod 1%.

V letošnjem letu se pričakuje zmanjševanje razkoraka med stopnjama gospodarske rasti evroobmočja in ZDA. Izboljšanje gospodarske aktivnosti v evroobmočju potrjujejo ugodni podatki o rasti industrijske proizvodnje in novih naročilih. Na drugi strani je v ZDA v zadnjem lanskem četrtletju prišlo do manjšega gospodarskega zastoja, saj se je BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem povečal zgolj za 0.3%. Inflacija v evroobmočju je lani v povprečju znašala 2.2%. Preseganje inflacijskega cilja ECB je posledica gibanja cen energentov, medtem ko osnovna inflacija ostaja razmeroma nizka. Inflacija v ZDA je v povprečju leta 2005 dosegla 3.4%, letos pa naj bi se, tudi zaradi restriktivne denarne politike, nekoliko umirila. Cene nafte so se decembra in januarja kumulativno povečale za okoli petino in se trenutno gibljejo nad 60 USD.

V Sloveniji je tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta gospodarska aktivnost ostala ugodna. Visoka rast industrijske proizvodnje in gradbeništva v novembru nakazujeta, da realna rast BDP v zadnjem lanskem četrtletju ne bo bistveno odstopala od povprečja leta. Trošenje gospodinjstev ostaja še naprej relativno močno, ob koncu leta pa se je nadaljevalo tudi zmanjševanje neto izvoza.

Javnofinančni položaj Slovenije je bil lani po predhodnih podatkih v skladu z rebalansom proračuna RS. Primanjkljaj državnega proračuna je tako dosegel 1.4% ocenjenega BDP, medtem ko naj bi primanjkljaj sektorja širše države, merjen po metodologiji ESA-95, znašal 1.7% BDP. Lanski javnofinančni položaj je deloma odseval ugodne makroekonomske razmere, predvsem visoko potrošnjo gospodinjstev, ki je vplivala na višino pobranega DDV. V prihodnjih letih bo Slovenija morala pospešiti dinamiko zmanjševanja strukturnega primanjkljaja.