Podelitev nagrad za najboljša diplomska dela v letu 2006

V prostorih Banke Slovenije je bila danes slavnostna podelitev nagrad za najboljša diplomska dela v letu 2006. Nagrajenih je bilo 7 diplomskih del, ki jih je na podlagi razpisa za nagrade za diplomska dela izbrala Komisija Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo. Nagrajena dela s z naslednjih področij: ekonomije, bančništva, zavarovalništva, financ in finančnega prava.

Letošnji nagrajenci so: 

Andreja Bandelj, diplomantka Ekonomske fakultete Ljubljana (mentor: dr. Peter Gorznik), v diplomskem delu: Denarni tok in investicije podjetij, na začetku poda teoretično razlago, zakaj prihaja do vpliva razpoložljivih notranjih virov sredstev na investicijsko dejavnost podjetij. Glavni vzrok, zakaj je temu tako, je kršenje predpostavke o popolnem trgu kapitala. Pojavita se lahko asimetrija informacij ter agentski stroški. V obeh primerih pa investiranje ne bo optimalno z vidika cilja maksimiranja tržne vrednosti podjetja. V drugem delu diplomske naloge analizira slovenska podjetja. S pomočjo opisnih statistik najprej opiše ključne spremenljivke, po katerih se razlikujeta skupini finančno omejenih in neomejenih podjetij. Nato pa z analizo panelnih podatkov poskuša pokazati, da se podjetja s prostega trga bolj zanašajo na notranje vire financiranja, kot pa to velja za podjetja, ki so vključena v borzno kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. 

Mitja Bertoncelj, diplomant Ekonomske fakultete Ljubljana (mentor:doc.dr. Marko Košak) v diplomskem delu z naslovom: Razvoj, primerjava in novejše smernice pri vzajemnih skladih v ZDA, Evropi in Sloveniji, predstavi in primerja razvoj vzajemnih skladov v ZDA, Evropi in Sloveniji ter predstavi smernice, ki nakazujejo razvoj panoge v prihodnosti. Novosti v ZDA, kot najbolj razvitem trgu, se sčasoma pojavijo v Evropi in Sloveniji. Sprejetje zelene knjige o izboljšavi zakonodajnega okvira EU za investicijske sklade prinaša v evropsko zakonodajo nove ideje in rešitve. V diplomskem delu skuša avtor s primerjavo vzajemnih skladov po svetu umestiti slovenske in nakazati možne razvojne poti ter težave, s katerimi se že spoprijemajo na razvitih trgih. Gre predvsem za vprašanje hitre rasti sredstev v upravljanju po svetu ter naraščajočega števila vzajemnih skladov v različnih kategorijah. Močnejša regulacija, transparentnost distribucije in razkritja družb za upravljanje so teme, ki jim v svetu namenjajo veliko pozornost. 

Katarina Ivas, diplomantka Ekonomske fakultete Ljubljana (mentor: dr. Sašo Polanec), v diplomskem delu: Analiza uvedbe enotne davčne stopnje v modelu splošnega ravnotežja, obravnava primer Slovenije. Izpostavlja, da so ekonomski modeli vedno poenostavljen prikaz gospodarstva, v katere je zelo težko, včasih pa tudi nesmiselno vključiti množico elementov realnosti. Avtorica zato najprej predstavi teorijo optimalnega obdavčevanja fizičnih in pravnih oseb ter blaga in storitev in se dotakne nekaterih praktičnih problemov obdavčevanja. V nadaljevanju razloži idejo enotne davčne stopnje. Osrednja točka diplomskega dela je lasten CGE model, na katerem izvede simulaciji dveh različic davčne reforme in analizira rezultate z vidika možnosti implementacije slednjih. 

Andraž Kavalar, diplomant Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ( mentor: prof. dr. Marko Simoneti), v svojem diplomskem delu z naslovom Metodološka vprašanja spremljanja javnega dolga v Republiki Sloveniji celovito obravnava javni dolg, pri čemer najprej opredeljuje relevanten institucionalni okvir in hkrati opozori na razhajanja med različnimi koncepti javnega sektorja. Pri izračunih dolgov v narodnem gospodarstvu ob koncu leta 2003 posebno pozornost namenja dolgu države in javnemu dolgu, dodatno pa izpostavi tudi dolg ostalega nefinančnega javnega sektorja, dolg javnega sektorja iz 87. člena zakona o javnih financah ter dolg zasebnega in ostalega nefinančnega javnega sektorja s poroštvom države. V nadaljevanju obravnava obe statistični metodologiji, po katerih se spremlja dolg države, s posebnim poudarkom na predstavitvi razlik v institucionalnem zajetju. Nalogo zaključi z obsežno primerjavo poslovnih in javnih financ ter opozorilom na razlike, ki vplivajo na stanje dolgov v narodnem gospodarstvu. Posebej izpostavi razlike v računovodskem evidentiranju in ugotavlja, da bi tudi na področju javnih financ veljalo vpeljati nekatere rešitve, ki so se na področju poslovnih financ izkazale za uspešne oziroma učinkovite, saj bi omogočile celovitejši pregled nad zadolženostjo države in javnega sektorja (npr. pregled potencialnih obveznosti, priprava vseh računovodskih izkazov). 

Boštjan Koritnik, diplomant Pravne fakultete Ljubljana (mentor: doc.dr. Klemen Podobnik) v diplomskem delu: Odprti investicijski skladi pogodbenega nastanka v Evropski skupnosti, predstavlja ureditev teh skladov na ravni Skupnosti in pa v posameznih državah članicah. V diplomskem delu je izpostavljen pogodbeni tip investicijskih skladov, kjer gre za skupek premoženja brez pravne osebnosti. Tovrstni skladi so pri nas imenovani vzajemni skladi in so tudi najpogostejša oblika investicijskih skladov v Sloveniji, poleg korporativnih zaprtih investicijskih skladov oz. investicijskih družb. V diplomskem delu avtor skuša preveriti splošno trditev, da je slovenski trg investicijskih skladov nenavaden v primerjavi s trgi drugih držav članic, saj je kar polovica vsega premoženja v skladih mešanega tipa, tj. v tistih, v katerih delež portfelja v lastniških oziroma dolžniških vrednostnih papirjih ni prevladujoč. Da je slovenski trg glede tega resnično netipičen potrjujeta po avtorjevem prepričanju dejstvi, da upravljajo mešani skladi v EU povprečno manj kot 15 odstotkov premoženja vseh skladov in da je delež mešanih skladov na slovenskem trgu je skoraj dvakrat višji od deležev avstrijskih oziroma belgijskih mešanih skladov, ki zasedajo po tem merilu drugo oziroma tretje mesto. Razloge za to »netipičnost« vidi avtor v zakonskih ovirah v preteklosti, ki pa so bile medtem v večji meri že odpravljene, a so v praksi posledice še vidne. 

Tina Mehle: diplomantka Ekonomske fakultete Ljubljana (mentor: mag. Aleš Berk) v diplomskem delu z naslovom: Primernost modelov GARCH za ocenjevanje nestanovitnosti slovenskega kapitalskega trga, se posveča problematiki merjenja in napovedovanja nestanovitnosti na kapitalskih trgih. Sicer široka uporabnost nestanovitnosti ima pomembno vlogo pri vrednotenju opcij na področju upravljanja s tveganji ter v okviru izbire premoženja. Za oceno nestanovitnosti se uporabljajo ekonometrični modeli, saj je na trgu ni možno neposredno opazovati. Dober model merjenja ter napovedovanja nestanovitnosti donosnosti upošteva zakonitosti kapitalskih trgov, kot so kopičenje nestanovitnosti, porazdelitve z debelimi repi in učinek vzvoda. Najnovejši modeli ocenjevanja tveganja upoštevajo eno, dve ali vse naštete zakonitosti. Model, ki ga je v osemdesetih letih razvil Engel je doživel več razširitev, med njimi so Bollerslejevi modeli, katerih uporabnost in medsebojne primerjave raziskuje avtorica tudi v praktičnem delu diplomskega dela. 

Neža Završnik, diplomantka Pravne fakultete Ljubljana (mentor: prof. dr. Franjo Štiblar) v diplomskem delu z naslovom:Finančne skupine in finančni konglomerati, obravnava dejavnike in razloge, ki omogočajo in spodbujajo povezovanje finančnih institucij, kar se kaže bodisi v oblikovanju intra sektorskih skupin bodisi v oblikovanju finančnih konglomeratov. Po uvodnem pregledu teorije in zakonodaje avtorica predstavlja identifikacijo finančnih konglomeratov v Evropski uniji in v nadaljevanju podrobneje obravnava slovenske finančne skupine in potencialne finančne konglomerate ter v okviru zakonskih meril in na podlagi konkretnih izračunov ugotavlja, katere finančne skupine bodo po letu 2007 dopolnilno nadzorovane kot finančni konglomerati.