Podelitev nagrad za najboljša diplomska dela v letu 2007

Danes, v ponedeljek, 8. oktobra, je bila ob 12. uri v avli Banke Slovenije tradicionalna svečana podelitev nagrad za najboljša diplomska dela v letošnjem letu. Z nagradami Banke Slovenije, ki so podeljene ob obletnici slovenskega denarja, centralna banka spodbuja razvoj na področjih, ki so pomembna za vodenje denarne politike in razvoj bančnega sektorja. Nagrajena diplomska dela z različnih področij ekonomije, bančništva, zavarovalništva, financ in finančnega prava je na podlagi razpisa izbrala posebna komisija Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo, ki jo vodi prof. dr. Ivan Ribnikar. Nagrade je nagrajencem podelil guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec. Letos so bila nagrajena naslednja diplomska dela sedmih diplomantov različnih fakultet in usmeritev:

"Zavarovalna pogodba v slovenski pravni ureditvi in pravnih virih EU", avtorice Nine Grižonič, diplomantke Pravne fakultete Ljubljana, katere mentorica je bila prof. dr. Ada Polajnar Pavčnik, v širšem kontekstu zavarovalništva obravnava zavarovalno pravo z obligacijskega vidika, saj ta ureja zavarovalno pogodbo. Zelo na kratko predstavlja vire, pomen, razvoj ter socialno in druge funkcije zavarovalne pogodbe, institute splošnega dela obligacijskega prava, ob katere neizogibno trči zavarovalna pogodba, novosti, ki jih je OZ prinesel v slovensko zavarovalno pravo, tiste vidike zakona o zavarovalništvu, ki so najbolj povezani z zavarovalno pogodbo. Omenja tudi bančno zavarovalništvo, saj to postaja čedalje bolj popularno tako med finančnimi institucijami kot med potrošniki. V nadaljevanju se osredotoča na novosti, ki jih je v slovenski prostor prineslo članstvo Slovenije v EU, ter na pozitivne in negativne posledice teh sprememb. Skuša prikazati, da je zavarovalništvo zaradi socialnih razmer, ki prihajajo, čedalje bolj pomembna in aktualna tematika.

"Vpliv ukrepov po vladnem programu reform iz 2005 in 2006 na poslovanje institucij finančnega sektorja v Sloveniji", avtorice Jane Knez, diplomantke Pravne fakultete Ljubljana pod mentorstvom prof. dr. Franja Štiblarja predstavlja glavne značilnosti razvoja slovenskega finančnega sektorja po začetku prehoda v tržno gospodarstvo in po osamosvojitvi Slovenije ter nekatere trende v razvoju finančnih storitev in današnjo strukturo slovenskega finančnega sektorja. Obravnava glavne razvojne dokumente na ravni EU in dokumente, ki so bili v letu 2005 sprejeti v Sloveniji, med katerimi namenja osrednje mesto dokumentu »Okvir gospodarskih in socialnih reforma za povečanje blaginje v Sloveniji«, ki vsebuje tudi reformne ukrepe za finančni sektor. Na podlagi tega dokumenta so predstavljeni konkretni reformni ukrepi, predvideni za finančni sektor, in tudi, kaj konkretno se je na tem področju v letih 2005 in 2006 zgodilo v praksi. Torej njihovo uveljavitev in kaj to pomeni za poslovanje določenih finančnih institucij ter njihove prihodnje možnosti glede na potek izvajanja finančne reforme. Predstavljene so tudi glavne novosti in spremembe zakonodaje za finančni sektor, predvsem tiste, ki spreminjajo dosedanji način poslovanja institucij finančnega sektorja.

"Basel II in CAD 3: vloga regulatornega nadzora", avtorice Anje Lukman, diplomantke Ekonomske fakultete Ljubljana, pod mentorstvom doc. dr Boštjana Jazbeca, predstavlja nove baselske kapitalske standarde (Basel II) in osrednjo vlogo regulatornega nadzora v njih, obenem pa poskuša odgovoriti na nekatera vprašanja, ki se porajajo ob dejstvu, da mnoge banke danes poslujejo kot mednarodno aktivne bančne skupine. Posamezne enote bančne skupine so namreč podvržene različnim jurisdikcijam držav, v katerih poslujejo, obenem pa tudi vrsti diskrecijskih pravic in raznolikih nadzornih praks nacionalnih nadzornikov. Ob upoštevanju teh dejstev se porajajo vprašanja o možnostih in načinih zagotavljanja enakovrednih konkurenčnih pogojev bank, ki poslujejo v različnih državah, ter o pristojnostih in odgovornostih nacionalnih nadzornikov pri izvajanju nadzora nad posameznimi enotami bančne skupine ter bančno skupino kot celoto. Pri tem je v ospredju predvsem problematika bančnega nadzora na evropskem ekonomskem območju in njene rešitve, podane z Direktivo o kapitalski ustreznosti (CRD oz. CAD3) in priporočili Komiteja evropskih bančnih nadzornikov.

"Izračun pričakovane izgube v bančništvu: dejavniki, ki določajo izgubo v primeru neplačila, Expected loss calculation in banking industry: factors determining loss-given default" (v angleškem jeziku s povzetkom v slovenščini ) avtorja Jureta Poljšaka, diplomanta Ekonomske fakultete Ljubljana, pod mentorstvom doc. dr. Marka Košaka, raziskuje področje upravljanja s kreditnimi tveganji, ki v bančništvu postaja s prihodom Basla II vse pomembnejše. Novi sporazum s področja kapitalske ustreznosti (CAD III) omogoča vsaki banki uporabo internih modelov za izračun izgube ob neplačilu (LGD), s pomočjo katerih banka pripravlja popravke vrednosti in rezervacije za kreditne izgube, izračunava ekonomski kapital in določa »pravično« vrednost tveganim kreditnim naložbam. Banke z uporabo teh modelov ob vsaki odobritvi kredita temeljito ocenijo pripadajoča tveganja ter tako bolje ločijo dobre naložbe od slabih, posledično pa lahko ponudijo tudi več različnih cen (obrestnih mer) posameznim kreditom. Diplomsko delo natančno predstavi metodologijo, ki jo aplicira v slovenski prostor s statističnim modelom na vzorcu dejanskih podatkov banke x o izgubah pri posojilih malim in srednjim podjetjem. Rezultati v obliki pojasnjevalnih spremenljivk, statistične analize, kot tudi neposrednih stroškov, povezanih s pridobivanjem poplačil, predstavljajo prvo tovrstno analizo na portfelju malih in srednjih podjetij kake izmed slovenskih bank.

"Vpliv vstopa v Evropsko unijo in mehanizem ERM II na mednarodno menjavo novih članic", avtorice Tamare Stanković, diplomantke Ekonomske fakultete Ljubljana, katere mentor je bil doc. dr. Igor Masten, poudarja, da Evropska unija (EU) kot tip ekonomske integracije med državami med drugim obljublja tudi večji obseg mednarodne menjave. Avtorico je tako v prvi vrsti zanimalo, ali so ti pozitivni učinki v povečani mednarodni menjavi vidni ob priključitvi novih držav članic k EU. Rezultati, dobljeni na podlagi gravitacijskega modela, jasno nakazujejo na povečano medsebojno menjavo v povprečju za nekaj nad 50 odstotkov. Seveda bo za bolj natančne rezultate potrebno počakati še nekaj let. Drugo vprašanje, na katerega poskuša odgovoriti, pa je, ali je vstop v mehanizem deviznih tečajev II (ERM II) za izbrani vzorec morda prinesel še kakšen dodatni učinek na njihovo trgovino. Tudi ob vstopu v ERM II so se pokazali pozitivni učinki, čeprav fiksacija deviznega tečaja in delna odpoved monetarni politiki statistično značilno ne vpliva na menjavo, kar pomeni, da zgolj fiksni devizni tečaji niso dovolj. Zato je po rezultatih sodeč, torej res nekaj na tem, da je potrebno iti korak dlje in imeti skupno valuto.

"Vpliv uvedbe evra na fleksibilnost cen v Evro območju", avtorice Lee Špiljak, diplomantke Ekonomske fakultete Ljubljana, katere mentor je bil doc. dr. Igor Masten, na začetku poda teoretično razlago inflacijskih razlik v evroobmočju ter vpliv fleksibilnosti cen na inflacijske razlike v monetarni uniji. Z analizo, ki temelji na pogostosti cenovnih sprememb, ugotavlja, da so cene menjalnega sektorja po uvedbi evra postale fleksibilnejše v vseh državah članicah, kar bi lahko pripisali povečani transparentnosti cen in oteženi cenovni diskriminaciji. V drugem delu raziskuje vpliv nominalnega efektivnega deviznega tečaja na razlike v inflacijah. Tako v sektorju menjalnih kot nemenjalnih dobrin je prišlo do vpliva disperzij deviznega tečaja na disperzijo inflacije po uvedbi skupne valute. To bi lahko pripisali več faktorjem, med katerimi najbolj izstopajo povečanje fleksibilnosti cen, povečana konkurenčnost v trgovanju s tretjimi državami, večja transparentnost trga ter povečanje informacijske vrednosti pri postavljanju cen.

"Identifikacija vrste revizijskega mnenja z uporabo računovodskih kazalnikov",avtorja Daniela Zdolška, diplomanta Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru, pod mentorstvom doc. dr. Timoteja Jagriča in somentorstvom prof. dr. Franca Koletnika, kjer avtor ugotavlja, da se več različnih raziskav ukvarja z možnostjo konstrukcije modela za identifikacijo vrste revizijskega mnenja z uporabo različnih računovodskih kazalnikov, vendar je njihova končna uspešnost, kot tudi generalizacijska sposobnost vprašljiva. Predvsem z metodološkega vidika so pomanjkljivosti raziskav na področju izbora spremenljivk in ocenjevanja uspešnosti (zmožnosti) konstruiranih modelov (npr. uporaba klasične stopnje natančnosti ob neizpolnjenih predpostavkah). V nalogi predstavljen model za identifikacijo vrste revizijskega mnenja, razvit na podlagi podatkov iz podatkovne baze F.A.M.E., je osnovan na podlagi logistične regresije. Na podlagi izidov in izbranih kriterijev (ROC krivulje, kriterija AUC, stroškov napačnih klasifikacij itd.) je njegova uspešnost zadovoljiva, saj omogoča in pojasnjuje, zakaj nekatere gospodarske družbe prejmejo modificirano vrsto revizijskega mnenja. Dodatno pa analiza občutljivosti pokaže, da je model robusten in da ima visoko generalizacijsko sposobnost. Na podlagi teh izsledkov ter uporabi izbranega alternativnega kriterija pa je možna prilagoditev konstruiranega modela glede na preference oz. želje uporabnika modela, kar omogoča optimalno delovanje modela.