Odgovor na članek Guverner bo zaposlil ženo svojega podpornika v Delu

Objavljamo odgovor Banke Slovenije na članek Guverner bo zaposlil ženo svojega podpornika (Delo-Svet kapitala, 20.1.2017), ki ga je Banka Slovenije Časniku Delo posredovala 24. 1. 2017 in ga je Delo objavilo 10.2.2017:

V članku Guverner bo zaposlil ženo svojega podpornika, ki je bil 20. 1. 2017 objavljen v Delovi prilogi Svet kapitala, novinarja Suzana Kos in Novica Mihajlović v mednaslovu in nato ponovno v tekstu kot dejstvo navajata, da je Banka Slovenije med centralnimi bankami "druga na svetu po številu zaposlenih glede na sto tisoč prebivalcev". In: "S 50,6 zaposlenega na sto tisoč prebivalcev je daleč v vodstvu centralna banka Rusije, ki pa ima na skrbi tudi celotni plačilni promet v državi. Slovenija je z 22,4 zaposlenega na sto tisoč prebivalcev na drugem mestu." To svojo "ugotovitev" o Banki Slovenije sta novinarja v članku podkrepila z grafom z naslovom Največje centralne banke po številu zaposlenih na 100.000 prebivalcev (Vir: Centralne banke, CIA Factbook), v katerem sta Slovenijo uvrstila na drugo mesto, za Rusijo in pred Francijo. 
Navedba novinarjev, da je Banka Slovenije druga na svetu po številu zaposlenih na 100.000 prebivalcev, ni resnična. 

Zadnji primerljivi razpoložljivi podatki za 19 centralnih bank evrskega območja in šestih izbranih centralnih bank - to so podatki iz letnih poročil za leto 2015 - kažejo, da je Slovenija z 21,7 zaposlenih v centralni banki na 100.000 prebivalcev (2015) primerljiva s centralnimi bankami Slovaške (19,4), Belgije (19,5) in Litve (20,8), več zaposlenih na 100.000 prebivalcev pa imajo med centralnimi bankami evrskih držav še Latvija (27,3), Irska (32,7), Ciper (34,6), Luksemburg (61,3) in Malta (77,6). Ta primerjava ne upošteva pomembne razlike med centralnimi bankami, to je nabora nalog, ki jih opravljajo. Iz centralnih bank številnih držav (npr. Luksemburg, Francija, Nemčija, Estonija, Latvija, Avstrija, Švedska, Finska) so namreč izločene določene naloge, kot so nadzor, distribucija gotovine, ipd., na druge institucije, kar zmanjšuje število zaposlenih v teh centralnih bankah. Hkrati kazalnik število zaposlenih na 100.000 prebivalcev ni verodostojen primerjalni kazalnik učinkovitosti za vrsto institucij, ki morajo opraviti predpisane naloge - ne glede na to, ali ima država dva ali 82 milijonov prebivalcev. Zato imamo, če karikiramo, v Sloveniji tako kot v Nemčiji enega finančnega ministra, čeprav ima Slovenija dva milijona prebivalcev, Nemčija pa 82 milijonov.
Povsem identične neresnične trditve (da se Banka Slovenije po kriteriju števila zaposlenih v centralni banki na 100.000 prebivalcev uvršča v sam svetovni vrh in da je pred njo le ruska centralna banka) ter tudi graf z identičnim naslovom, viri (brez navedbe leta primerjave/metodologije) in podatki za tuje države so se sicer nahajali v gradivu ob predlogu sprememb zakona o bančništvu, ki ga je oktobra 2015 v državni zbor vložila stranka SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom (gradivo je še vedno na voljo na spletni strani DZ pod EPA 825-VII). Banka Slovenije je že takrat javno opozorila na netočnost podatkov in primerjav v gradivu SDS, ki pa jih v omenjenem članku nekritično kopirata novinarja Dela. 

Prav tako ni resnična navedba novinarjev v okvirju Spor zaradi vodje pravne službe, da so "viceguvernerji soglasno zavrnili" predlog guvernerja za podelitev novega mandata direktorici pravnega oddelka, saj na seji niso bili prisotni vsi člani Sveta. 
Glede v članku navedenih domnevnih kritik dela direktorice oziroma pravne službe, navajamo, da Pravni oddelek z 12 zaposlenimi pravniki pripravlja pravno argumentacijo v zadevah, ki se nanašajo na Banko Slovenije. Pravna interpretacija je bila večkrat testirana na sodišču - in ta so merodajna, pri čemer je v času mandatov ge. Iskra uspeh Banke Slovenije na sodiščih več kot 95%. Ker članek spet nakazuje, da od lanske hišne preiskave poteka sodelovanje s policijo, zato teče preko Pravnega oddelka, zgolj formalno, smo preverili relevantno komunikacijo s policijo po juliju lani. Ugotavljamo, da so se vsi zahtevki policije nanašali na posredovanje dokumentacije (neposredno ali preko odredbe preiskovalne sodnice), medtem ko morebitnih zaprosil za kakršnakoli dodatna pojasnila, ki bi posledično lahko nakazovala na težave v medsebojni komunikaciji, v teh primerih ni bilo. Na eno izrecno zaprosilo za pojasnila, ki ga je policija posredovala, pa je bil nedavno z zaposlenim policije sestanek v Banki Slovenije.