Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 05.07.2011
1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, junij 2011, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2011.
Trenutna gospodarska gibanja potrjujejo projekcije gospodarske rasti in inflacije iz aprilskega Poročila o cenovni stabilnosti. Rast BDP naj bi letos znašala blizu 2 %, v naslednjih dveh letih pa med 2 % in 3 %. H gospodarski rasti bodo še naprej največ prispevale izvozne dejavnosti, gibanja v gradbeništvu pa so slabša od pričakovanj. Inflacija se bo v drugi polovici leta prehodno povišala, predvsem zaradi enkratnih baznih učinkov, v naslednjem letu pa naj bi se približala povprečju evrskega območja, pri okoli 2 %.
Globalna gospodarska aktivnost se v drugem četrtletju umirja. Umirjanje tuje konjunkture se v Sloveniji odraža v zastoju rasti industrijske proizvodnje. Razmere na trgu dela se izboljšujejo le počasi, kar se odraža v zmerni rasti zaposlenosti v zadnjih nekaj mesecih. Ob še vedno zaostrenih razmerah na trgu dela ni pričakovati občutnejše krepitve domačega trošenja. Zato se ohranja nizka rast v storitvenih dejavnostih, vezanih na domače povpraševanje.
Povečujejo se tveganja glede prihodnje rasti v tujini, predvsem zaradi javnofinančnih težav v nekaterih državah ter možnih posledic za finančno stabilnost. V zadnjem času se povečujejo tudi negotovosti v domačem okolju, med drugim zaradi javnofinančnega primanjkljaja in možnega zastoja pri izvajanju strukturnih reform. Rebalans proračuna za 2011 v skladu z uresničitvijo zavez iz Programa stabilnosti je nujno potreben. Morebitno nadaljnje znižanje bonitetnih ocen bi dodatno prispevalo k podražitvi financiranja gospodarstva, ki je v nekaterih delih visoko zadolženo. Za ohranjanje vzdržne gospodarske rasti ter za odpravo makroekonomskih neravnovesij bo ključno izboljševanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti ter ustrezno izvajanje fiskalne konsolidacije.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer. Bilančna vsota bančnega sistema se maja 2011 ni bistveno povečala, stagnacija kreditiranja nebančnega sektorja pa se je nadaljevala. Kreditiranje razmeroma močno zadolženega sektorja nefinančnih podjetij je nazadovalo, banke pa so nadpovprečno povečale kreditiranje gospodinjstev. Na strani virov se je nadaljeval proces prestrukturiranja s povečanjem vlog gospodinjstev, kar je bilo deloma sezonskega značaja, in drugih finančnih organizacij, ter z nadaljevanjem procesa razdolževanja bank v tujini. Stroški oslabitev in rezervacij so se maja 2011 povečali, vendar je bančni sistem v prvih petih mesecih letos posloval z dobičkom v višini 63,1 mio EUR.
Za dolgoročnejšo oživitev kreditne in gospodarske rasti je ključno pospešiti in povečati učinkovitost finančnega prestrukturiranja podjetij in bank ter okrepiti njihovo kapitalsko moč.