Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 10.01.2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, december 2011, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, oktober 2011. 

Ob stagnaciji domače potrošnje in poslabševanju pričakovanj o prihodnji gospodarski rasti na ključnih izvoznih trgih Slovenije narašča verjetnost krčenja aktivnosti v začetku leta 2012. Zaradi oslabljenega tujega povpraševanja se rast industrijske proizvodnje znižuje, hkrati razmere v gradbeništvu ostajajo slabe, znižujejo pa se tudi prihodki v večini segmentov trgovine. Tekoči kazalniki gospodarskih gibanj ne kažejo na krčenje proizvodnje, ki bi bilo primerljivo z recesijo s konca leta 2008. Nadaljevanje takšnih gibanj ne omogoča izboljšanja razmer na trgu dela.

Državni zbor je soglasno in ob široki podpori socialnih partnerjev s sprejetjem interventnega zakona preprečil večjo rast odhodkov iz naslova plač in transferjev v prvi polovici leta 2012. Vendar bo učinek tega zakona na primanjkljaj javnih financ omejen. Zahtevana donosnost desetletnih državnih obveznic se je decembra gibala med 6 % in 7 %, hkrati pa tudi ocene javnofinančnega položaja s strani bonitetnih agencij ostajajo neugodne. To kaže na nujnost oblikovanja verodostojnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ in vzdržno znižanje primanjkljaja v skladu z zavezami v okviru Programa stabilnosti.

Visoko sezonsko znižanje cen obleke in obutve ter učinki osnove pri cenah tekočih in pogonskih goriv so vplivali na medletno znižanje stopnje inflacije decembra 2011 na 2,1 %. Povprečna letna inflacija v Sloveniji je tako v letu 2011 znašala 2,1 %, v območju evra pa 2,7 %. Ob zaostrenih makroekonomskih razmerah so močneje upadli tudi kazalniki osnovne inflacije v Sloveniji. V prvem polletju leta 2012 se pričakuje nadaljnje znižanje stopnje inflacije. Pri tem Svet Banke Slovenije opozarja na nevarnost zvišanja inflacijskih pričakovanj, če bi se na nivoju občin, na področju gospodarskih javnih služb, cene dvigale z visokimi odstotki.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer. 

Na znižanje bilančne vsote bančnega sistema v novembru 2011 za 861 mio EUR je na strani virov sredstev vplivalo nadaljnje razdolževanje bank do tujine, zmanjševanje vlog države in zmanjševanje obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev ter podrejenega dolga. Na strani naložb so se zmanjšala posojila bankam v tujini in naložbe v vrednostne papirje. Rast posojil nebančnemu sektorju se je novembra 2011 še nekoliko znižala, na -2,6% medletno, predvsem zaradi znižanja obsega posojil odobrenih drugim finančnim institucijam ter nadaljnjega umirjanja rasti posojil gospodinjstvom. Prirast stroškov oslabitev in rezervacij je bil novembra nižji kot mesec pred tem, vendar njihova dinamika rasti ostaja z 32% p.a. relativno visoka. Bančni sistem je v prvih enajstih mesecih preteklega leta posloval z izgubo pred davki v višini 122 mio EUR. Likvidnost bančnega sistema ostaja zadovoljiva tudi zaradi obsežnejšega črpanja sredstev na dražbi triletnega, dolgoročnega refinanciranja pri ECB konec decembra 2011. Svet Banke Slovenije pri tem ugotavlja, da je trenutno razpoložljivo finančno premoženje bank, primerno za zavarovanje posojil pri ECB, zadostno, vendar močno odvisno od bodoče kreditne bonitete Republike Slovenije. Ta je odvisna od ukrepov ekonomske politike. Svet Banke Slovenije meni, da je zaradi tega zelo pomembno, hitro ukrepanje na področju stabilizacije javnih financ in strukturnih politik.

3) Svet Banke Slovenije se je seznanil s Poročilom o poslovanju plačilnih sistemov v tretjem kvartalu 2011.