Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 07.02.2012
1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, januar 2012 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, november 2011.
Razpoložljivi podatki za zadnje četrtletje 2011 kažejo na krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju, hkrati pa se poslabšujejo obeti za gospodarsko rast v letu 2012.
V primerjavi s poslabševanjem zaupanja na mednarodnih trgih so gibanja v slovenski industriji nekoliko ugodnejša, obenem pa se nadaljuje zmanjševanje aktivnosti v dejavnostih, ki so pretežno vezane na domači trg. Številni anketni kazalniki kažejo na nadaljevanje krize v gradbeništvu, zmanjšujejo pa se tudi realni prihodki v trgovini na drobno, brez motornih vozil in goriv. Ob upadanju zaupanja v dejavnostih, vezanih na domači trg, se povečuje tudi tveganje za nadaljnje poslabševanje razmer na trgu dela.
Lani je primanjkljaj proračuna Republike Slovenije po prvih podatkih dosegel 4,3 % BDP in bil nižji od načrtovanega z rebalansom proračuna Republike Slovenije. Medletno znižanje odhodkov v zadnjih mesecih sicer lahko deloma odraža odmikanje nekaterih izdatkov v prihodnje mesece. Veljavni proračun Republike Slovenije za letos predvideva primanjkljaj v višini 3,6 % BDP (ocenjenega ob pripravi proračuna). Z zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 se ohranjajo plače, pokojnine in transferji posameznikom in gospodinjstvom v prvi polovici leta v nespremenjeni višini. Slabše makroekonomske okoliščine od ocenjenih pri pripravi zadnjega proračuna zahtevajo prilagoditev odhodkov razpoložljivim virom.
Inflacija, merjena z HICP, je v letu 2011 znašala 2,1 %, h kateri so največ prispevale cene energentov in hrane zaradi višjih cen surovin na svetovnih trgih v začetku leta. Osnovna inflacija je lani znašala -0,4 %, v primerjavi z evrskim območjem je nižja za 1,0 odstotne točke. V letu 2012 bo nizka gospodarska aktivnost in padec povpraševanja povzročal tendenco k znižanju inflacije pod 2 %, Kljub temu se kaže vedno večja potreba, da se zajezi pritiske za dviganje cen na lokalni ravni, predvsem na področju javnih storitev.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče poslovanje bank, gibanja na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer.
Slovenski bančni sistem ohranja primerno likvidnost tudi s pomočjo obsežnejšega črpanja sredstev na dražbi triletnega refinanciranja pri ECB. Decembra 2011 se je zaustavil trend zniževanja sekundarne likvidnosti bančnega sistema z vpisom 18-mesečnih zakladnih menic Republike Slovenije.
Zaostrovanje gospodarskih razmer v realnem sektorju se je decembra lani močno odrazilo v bilancah bank na dva načina.
Prvič, banke so močno, za 647 mio EUR, zmanjšale stanja posojil nefinančnim družbam. Zmanjšanje je deloma povezano s prestrukturiranjem naložb, predvsem pa odraža negativna gibanja povpraševanja po posojilih in odplačevanje obveznosti do tujine. Dejavniki, ki že dlje časa negativno vplivajo na kreditno aktivnost so zniževanje bonitetnih ocen in višji stroški financiranja, slabšanje makroekonomskih razmer in položaja nekaterih panog, visoka zadolženost podjetij, plačilna nesposobnost ter zmanjševanje vrednosti in likvidnosti premoženja razpoložljivega za zavarovanje posojil. Na ta gibanja se je v zadnjem četrtletju lanskega leta odzvalo dodatno zaostrovanje kreditnih standardov. Ob zmanjševanju kreditiranja se je bilančna vsota bančnega sistema lani zmanjšala za 1,5 mrd EUR.
Drugič, udejanjanje dohodkovnega tveganja, kot posledica kreditnega tveganja, je bilo decembra lani izrazito. Banke so za 314 mio EUR povečale stroške oslabitev in rezervacij, tako da so ti v letu 2011 znašali 1.096 mio EUR, oziroma 35,4% več kot leta 2010. Predvsem zaradi tega se je izguba bančnega sistema po obdavčitvi v celotnem lanskem letu po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povečala na 356 mio EUR.
Kreditno tveganje, merjeno z deležem razvrščenih terjatev bank, ki jih komitenti poravnavajo z zamudami daljšimi od 90 dni, se je novembra lani glede na mesec prej rahlo znižalo, a se kljub temu ohranja na razmeroma visoki ravni. Pogoji financiranja bank v tujini so se lani poslabšali tako glede obsega kot glede ročnosti novih posojil. Banke so se temu na strani virov prilagajale z razdolževanjem pri tujih bankah v vrednosti 2.181 mio EUR, kar so deloma nadomeščale z viri Evrosistema. Slednji ostaja zanesljiv in razmeroma ugoden vir financiranja tudi v prihodnje.
Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v mednarodnem in domačem okolju se bodo negativni procesi v realnem sektorju tudi letos odražali v poslovanju bank. Pred bankami ostaja izziv, kako čim učinkoviteje upravljati s portfeljem slabih naložb in ga zmanjšati, hkrati pa z dovolj ugodno ponudbo zadovoljiti kreditno sposobno povpraševanje. K preobratu trendov bi lahko pripomogla dokapitalizacija bank, konsolidacija bančnega sistema in pospešeno finančno ter poslovno prestrukturiranje podjetij.
3) Svet Banke Slovenije je uskladil Sklep o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije z metodologijo ECB za izračunavanje stroškov teh storitev in ga sprejel.
4) Svet Banke Slovenije se je strinjal, da je Pravilnik za izvajanje zakona o davčnem postopku, ki ga je enostransko sprejelo Ministrstvo za finance, bistveno otežilo poslovanje gospodarskih subjektov pri poslovanju in transakcijah z manjšimi zneski. Zaradi tega je Svet Banke Slovenije mnenja, da bi kazalo ponovno proučiti negativne posledice tega pravilnika in ga po potrebi spremeniti.
5) Svet Banke Slovenije zaradi polemik v javnosti glede izredne uprave v NLB d.d. podaja naslednje pojasnilo:
Svet Banke Slovenije pojasnjuje, da Banka Slovenije o tej vsebini z javnostjo v skladu z zakonom o bančništvu ne razpravlja, niti ni razpravljala v konkretnem primeru. Govorice so neosnovane. Banka Slovenije stalno spremlja stanje v bančnem sektorju ter posameznih bankah in ima na voljo širok nabor instrumentov za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema.