Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 03.07.2012
1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja ter potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, junij 2012, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2012.
Po razmeroma ugodnem letošnjem prvem četrtletju so se razpoložljivi kazalniki gospodarske rasti v Sloveniji na začetku drugega četrtletja večinoma poslabšali. V EU so upadli kazalniki zaupanja in aktivnosti, hkrati pa se kažejo tudi določene šibkosti v rasti ZDA in nekaterih drugih večjih gospodarstvih. Kljub temu je bila rast industrijske proizvodnje v Sloveniji v letošnjih prvih štirih mesecih še razmeroma ugodna. Negativni prispevek gradbeništva h gospodarski dinamiki se postopoma zmanjšuje, ob šibki trendni rasti te dejavnosti od sredine lanskega leta. Zaupanje v gospodarstvu upada, v zadnjih mesecih najbolj pri potrošnikih, kar se kaže v zniževanju prihodkov v večini storitvenih dejavnosti. V takih razmerah, ob zastoju števila novih zaposlitev in prostih delovnih mest, zmanjševanja brezposelnosti ni pričakovati.
V zadnjih dvanajstih mesecih do konca letošnjega prvega četrtletja se je primanjkljaj države zmanjšal na 5,7 % BDP. Rast prihodkov je bila nizka, zaradi nadaljevanja nizke gospodarske aktivnosti. V drugi polovici leta se pričakuje, da se bo primanjkljaj države nadalje zmanjšal zaradi krčenja izdatkov po sprejetju Zakona o uravnoteženju javnih financ.
Inflacijska gibanja ostajajo v skladu s pričakovanji Banke Slovenije. K inflaciji še naprej največ prispevajo cene energentov, ki jih v zadnjem obdobju viša tudi prispevek trošarin. Šibka rast cen industrijskih proizvodov brez energentov in kazalniki osnovne inflacije odražajo nadaljnje stroškovno prilagajanje v gospodarstvu ter šibko domače povpraševanje. Inflacija, merjena s HICP, je junija medletno znašala 2,4 % in tako ostala na ravni povprečja evrskega območja.
V maju se je nadaljeval proces krčenja posojil nebančnemu sektorju za -4,8% na letni ravni, zaradi zmanjševanja posojil nefinančnim družbam in v zadnjem obdobju tudi posojil gospodinjstvom. Medletno so se posojila nefinančnim družbam znižala za 7,6%, in pričakovati je, da bo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer tudi v drugem četrtletju posojila upadala. Zaradi visokih stroškov virov financiranja bank in zaradi hkratnega krčenja posojilne aktivnosti, se vse bolj zmanjšujejo tudi neto obrestni prihodki, in sicer za -8,1%, in bruto dohodek bank. Na drugi strani so se stroški oslabitev bank povečali za 27% tako, da je bil poslovni rezultat v prvih petih mesecih negativen in je znašal -45,7 mio EUR pred davki.
Svet Banke Slovenije pričakuje, da bodo banke pospešile kreditiranje kreditno sposobnih kreditojemalcev, sicer obstaja nevarnost, da se bodo takšna podjetja zadolževala neposredno v tujini. Pri teh podjetjih morajo banke intenzivneje prilagajati ponudbo konkurenčni ponudbi posojil na enotnem evropskem trgu. Hkrati Svet Banke Slovenije poziva banke, da kljub administrativnim oviram pospešijo prestrukturiranje tistih podjetij v težavah, za katera ocenjujejo, da je vsaj del njihove dejavnosti tržno dovolj perspektiven, da bodo posojila lahko vrnila. V tem okviru Svet Banke Slovenije pričakuje, da se bodo banke v primerih izpostavljenosti do istega komitenta samostojno, ali v okviru Združenja bank Slovenije, hitro dogovorile o najboljšem možnem načinu usklajene skupne podpore.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval Pregled finančnih računov Slovenije 2006-2011. Pregled bo skupaj s podrobnimi podatki po institucionalnih sektorjih in finančnih instrumentih, metodologijo in procesom njihove sestave objavljen v letni statistični publikaciji Finančni računi Slovenije 2006-2011.