Pristojnosti Banke Slovenije glede nadzora nad bankami
Namen nadzora različnih nadzornih organov je različen in skladno s tem tudi njihova pooblastila in ukrepi. Tako je temeljni cilj nadzora Banke Slovenije zagotoviti varnost vlog vlagateljev v bankah in s tem zaupanje v bančni sistem.
Če Banka Slovenije pri izvajanju nadzora (na podlagi poročil banke ali na podlagi pregleda v sami banki) ugotovi nesmotrnosti in nedoslednosti pri poslovanju banke ali kršitve predpisov izreče ukrepe nadzora. Ukrepi se nanašajo tako na banke same kot tudi na člane uprav in nadzornih svetov ter tudi na imetnike kvalificiranih deležev. Pri izrekanju ukrepov Banka Slovenije vedno upošteva obseg in značilnosti ugotovljene kršitve, morebiti predhodno izrečene ukrepe ter situacijo, v kateri se posamezna banka nahaja. Pri izbiri ukrepa mora namreč nadzornik zasledovati cilj izboljšanja poslovanja banke, pri tem pa paziti, da morebitni stranski negativni učinki izrečenega ukrepa ne povzročijo banki več škode, kot pa je korist od izboljšanja poslovanja zaradi izvršitve samega ukrepa. Pri izbiri ukrepa mora Banka Slovenije upoštevati tudi sorazmernost samega ukrepa z ugotovljeno kršitvijo.
Nadzor bančnih subjektov ne pomeni, da je Banka Slovenije trajno prisotna v banki ali da Banka Slovenije odobri vsako njeno poslovno odločitev. Slednje bi v končni instanci pomenilo, da nadzornik prevzema poslovodsko vlogo oziroma da so banke izpostave centralne banke. Temu pa ni tako. Pristojnost in dolžnost Banke Slovenije pa je, da v rednih časovnih intervalih, kot je bilo povedano, spremlja in preverja ali opravljanje te dejavnosti poteka skladno z zakonodajo. Za varno in stabilno poslovanje banke sta torej v prvi vrsti odgovorna uprava in nadzorni svet banke, v primerih, ko banka potrebuje dokapitalizacijo, pa je ključna odgovornost lastnika.
V okviru celovitih pregledov je bil v obdobju 2009 – 2011 največji poudarek na pregledu kreditnega tveganja, sledilo je likvidnostno in kapitalsko tveganje. Poleg celovitih pregledov je bilo opravljenih še vrsto tematskih pregledov. Najpomembnejše področje tematskih pregledov je bilo preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma (PPDFT), poleg tega pa so pregledi zajemali tudi preglede družb v bančnih skupinah, managerskih odkupov, premostitvenih kreditov, problematičnih naložb, kreditiranja določenih fizičnih in pravnih oseb ter projektnega financiranja.
V letu 2009 je bilo izdanih 172 ukrepov, v letu 2010 121 in v letu 2011 263 ukrepov.
Banka Slovenije v skladu z Zban sodeluje tudi z drugimi nadzornimi ter drugimi pristojnimi organi in inštitucijami in sicer na lastno pobudo, v primeru, da ugotovi sum kaznivega dejanja ali gospodarskega kriminala s policijo, NPU, tožilstvom, komisijo za preprečevanje korupcije... Tako je dala v letu 2011 in 2012 Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS 1 obvestilo o zadevi in pobudo za začetek kazenskega postopka, na Nacionalni preiskovalni urad 3 prijave suma kaznivega dejanja, na Okrožno državno tožilstvo 3 ovadbe in na Okrajno policijsko upravo 1 obvestilo o nepravilnostih.
Banka Slovenije sodeluje z drugimi organi in institucijami tudi na njihovo pobudo oziroma zahtevo po razkrivanju informacij, ki jih pridobi pri izvajanju bančnega nadzora. Tako je od konca leta 2008 sodelovala z Vrhovnim državnim tožilstvom RS v 2 primerih, z Okrožnim državnim tožilstvom v 2 primerih, z Okrajno policijsko upravo in Generalno policijsko upravo v 5 primerih, z Nacionalnim preiskovalnim uradom v 10 primerih, z Okrožnim sodiščem v 1 primeru, z Ministrstvom za gospodarstvo v 1 primeru, z Davčno upravo RS v 1 primeru, s Komisijo za preprečevanje korupcije v 1 primeru in z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja v 11 primerih.
Posameznih informacij, pridobljenih v nadzoru, in sprejetih ukrepov do nadzorovanih subjektov pa Banka Slovenije v skladu z Zakonom o bančništvu ne sme razkrivati razen v primerih, kot jih določa ZBan (člen 228).