Sporočilo za javnost s Seje Sveta Banke Slovenije dne 04.09.2012

470. Seja Sveta Banke Slovenije

Ljubljana, 4. september 2012:

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, julij - avgust 2012  ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, junij 2012.

Gospodarske razmere v Sloveniji so se v drugem četrtletju poslabšale in ostajajo neugodne tudi v zadnjih mesecih. Zmanjšanje BDP v drugem četrtletju je po ocenah SURS znašalo 1,0 %. Poleg nizkega domačega povpraševanja so se zaostrile razmere v evrskem območju, kjer so se še poslabšali obeti za rast gospodarstva v letu 2013. Taki pogoji v mednarodnem okolju ne omogočajo okrevanja gospodarstva, ki bi temeljilo na izvoznem povpraševanju, kar se že kaže v slabšanju razmer v predelovalnih dejavnostih. Prvič po letu 2009 se je na medletni ravni nekoliko znižal izvoz, večji upad izvoza pa sta ublažila razmeroma solidna gospodarska rast v Nemčiji in Avstriji ter usmerjanje na trge izven EU. Krčenje potrošnje gospodinjstev je posledica negotovosti na trgu dela in zniževanja kupne moči prebivalstva oz. pričakovanja zmanjševanja razpoložljivega dohodka. Podjetja ob nizkem povpraševanju, presežnih proizvodnih zmogljivostih in omejenem dostopu do financiranja znižujejo investicije in zaloge. Zmanjševanje zaposlenosti se je pospešilo, tudi zaradi poslabšanja razmer v večini panog izvoznega sektorja.

Fiskalne razmere so se zaostrile do mere, ko z verodostojnim vzpostavljanjem ravnotežja javnih financ ni več mogoče odlašati. Zahtevani donos na slovenske dolgoročne državne obveznice se je julija in avgusta močno povišal. Bonitetne agencije so avgusta znižale bonitetne ocene države in nekaterih bank, z opozorilom na možnost dodatnega znižanja v prihodnje. Po zavrnitvi reformnih ukrepov v lanskem letu morajo država in socialni partnerji povrniti zaupanje in zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ z usklajenim pristopom k potrebnim reformam. Prav tako bodo za načrtovano uravnoteženje salda javnih financ potrebni dodatni kratkoročni ukrepi. Pri tem bi kazalo v večji meri, vsaj prehodno, uporabiti ukrepe na prihodkovni strani proračuna, in v manjši meri ukrepe s praviloma močnejšimi negativnimi kratkoročnimi učinki na gospodarsko aktivnost, kot so nižanje vmesne potrošnje države ali investicij. Zmanjševanje primanjkljaja mora temeljiti tudi na nadaljnjih prilagoditvah plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, kjer to dopuščajo razmere. Po drugi strani bi lahko imelo obsežno odpuščanje v javnem sektorju v nastalih gospodarskih razmerah neugodne posledice na delovanje javnega sektorja in na brezposelnost, ob nizkih neto učinkih na uravnoteženje proračuna.

Avgusta je inflacija dosegla 3,1 %, kar je 0,5 odstotne točke več kot v evrskem območju. Povišanje inflacije v zadnjih mesecih je posledica dviga trošarin in drugih dajatev in medletne rasti evrskih cen nafte in sezonske hrane. Kljub temu nizka osnovna inflacija še naprej kaže na nizke inflacijske pritiske pri blagu in storitvah, ki so podvrženi močnejši stopnji konkurence na trgu. Nadaljevanje šibkega povpraševanja in potreba po stroškovnem prilagajanju gospodarstva bosta tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju zavirala rast cen.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval Poslovanje bank in gibanja na kapitalskem trgu v prvih šestih mesecih leta 2012. Bilančna vsota bank se je junija zmanjšala za 310 mio EUR na 48,8 mrd EUR, kar je raven, ki je bila dosežena v decembru 2011. Prilagajanja bilanc se bo verjetno nadaljevalo tako na strani virov kot na strani naložb. Na strani virov so banke zmanjšale obseg financiranja z vrednostnimi papirji in podrejenimi obveznostmi, zaradi predčasnega odkupa podrejenih kapitalskih instrumentov. Odliva virov zaradi neto odplačil posojil do tujih bank junija ni bilo, pričakovati pa je nadaljnja neto odplačila, če banke ne bodo sposobne obnoviti tega vira. Sposobnost bank za pridobitev novih kreditov je bolj odvisna od deželnega tveganja kot od bonitete posamezne banke. Stabilni viri iz sektorja nefinančnih družb so ostali praktično nespremenjeni, vloge gospodinjstev pa so se rahlo zmanjšala, kar potrjuje dogajanja v realnem sektorju glede negotovosti zaposlitve in zniževanja plačne mase. Na strani naložb so banke predvsem zmanjšale naložbe v vrednostne papirje in kratkoročne depozite pri bankah v tujini. Nadaljnje krčenje posojil nebančnemu sektorju, ki medletno znaša -5,2% je posledica negotovosti glede virov, predvsem pa pesimističnih gospodarskih perspektiv v realnem sektorju in visokega finančnega vzvoda v realnem sektorju. Kreditno tveganje se je junija rahlo zmanjšalo, če bi to sodili le na osnovi deleža zamud komitentov pri poravnavanju obveznosti do bank daljših od 90 dni v razvrščenih terjatvah, vendar so hkrati vrednosti deležev nedonosnih terjatev v bonitetnih razredih D in E stagnirale, stroški oslabitev in rezervacij pa so bili razmeroma visoki. Bruto dohodek bank se je v prvem polletju letos glede na primerljivo obdobje lani zvišal za dobro desetino predvsem zaradi enkratnega zvišanja neto neobrestnih prihodkov. Ob povišanju stroškov oslabitev in rezervacij za 43% glede na prvo polletje lanskega leta, so slovenske banke poslovanje v prvem polletju letos zaključile z dobičkom pred obdavčitvijo v vrednosti 17 mio EUR. Zaradi vztrajnega zniževanja neto obrestnih  prihodkov lahko pričakujemo ponovno poslabšanje poslovnega rezultata bank v drugi polovici leta.

3) Svet Banke Slovenije je obravnaval Poročilo o poslovanju plačilnih sistemov v 2. kvartalu 2012.