Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 22. 1. 2013

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Novembra lani se je začasno ustavilo pol leta trajajoče krčenje bilančne vsote bank, predvsem zaradi porasta vlog države. Vendar se procesa razdolževanja bank do tujine ter zniževanja kreditne aktivnosti še nadaljujeta. V zadnjih štirih letih so se banke pri tujih bankah razdolžile za 8,4 mrd EUR. Lani do novembra so se banke pri tujih bankah razdolžile za 1,9 mrd EUR ali za 25% medletno ter znižale zadolženost z izdanimi vrednostnimi papirji za 1,6 mrd EUR. Tako znižan obseg virov financiranja so banke samo delno nadomestile s povečanjem drugih oblik financiranja ter zato znižale kreditiranje nebančnega sektorja za 1,5 mrd EUR in znižale naložbe v vrednostne papirje za 0,6 mrd EUR.

V strukturi naložb bank naraščajo manj tvegane naložbe. Sredstva poplačanih posojil podjetij ter pridobljene vire financiranja od države in Evrosistema banke usmerjajo predvsem v razdolževanje do tujih bank, v kreditiranje države ter v kratkoročne naložbe k nadrejenim bankam v tujini. Zniževanje dinamike kreditiranja gospodarstva se zato nadaljuje, kar se je novembra kazalo v 10,5% medletnem padcu posojil nefinančnim podjetjem in 2,1% znižanju posojil gospodinjstvom.

Z zniževanjem izpostavljenosti do gospodarstva banke na kratek rok znižujejo stopnjo kreditnega tveganja, vendar se povratni učinki lahko pokažejo v daljšem obdobju kot poslabšanje portfelja trenutno še dobro delujočih podjetij. Zato si BS skupaj z ZBS aktivno prizadeva za vzpostavitev poslovnega zaupanja med bankami in tistimi podjetji, ki izkazujejo perspektivne poslovne modele.

Banka Slovenije skupaj z ZBS izvaja projekt identifikacije dolžnikov, na sestankih med posameznimi dobro delujočimi, vendar prezadolženimi podjetji, njihovimi lastniki in bankami upnicami. Iščejo se dolgoročne rešitve za stabilno poslovanje podjetij. Dogovorjeni časovni okvir lahko zajema finančno, poslovno ali lastniško prestrukturiranje oziroma potrebno kombinacijo prestrukturiranj podjetja, ki omogoča vzdržno dolgoročno financiranje na način, da bi se spodbudilo investicije. Investicije privatnega sektorja so, ob sicer potrebni fiskalni konsolidaciji, praviloma ključni dejavnik izhoda iz finančne in gospodarske krize. Banka Slovenije pričakuje, da bodo banke same na podlagi izkušenj tovrstnih, sicer prostovoljnih in zaupnih dogovarjanj, v prihodnje tudi bolj pospešeno samostojno izvajale takšne procese. Opuščanje finančne podpore dobro delujočim vendar prezadolženim podjetjem in lahkotno usmerjanje le-teh v insolventne postopke ob pogojih neustrezne zakonodaje, ogroža možnosti za gospodarsko rast in prizadevanja za fiskalno konsolidacijo (izpad davčnih prihodkov, povečanje socialnih transferjev). Zaradi močne lastniške prisotnosti države, tako v finančnem, kot ne-finančnem sektorju slovenske ekonomije, je država še dodatno prizadeta (npr. potrebne dokapitalizacije s strani države).

Rast nedonosnih terjatev bank se je tekom lanskega leta umirjala in se je zadnje mesece ohranjala na nižji ravni. Nedonosne terjatve bank so novembra dosegle 14,4% razvrščenih terjatev bank. Pričakovan porast stroškov oslabitev in rezervacij bo celoletno izgubo približal tisti iz leta 2011. Pozitiven učinek teh procesov je čimprejšnje pripoznanje izgub iz slabih terjatev, ki mu bo moral slediti odpis tistih naložb, pri katerih je verjetnost denarnega toka neznatna. Le z jasno sliko o stanju bančnih bilanc, brez grožnje večjih izgub v prihodnosti iz obstoječe naložbene strukture, bo mogoče pričakovati tudi večji interes vlagateljev v kapital domačih bank.

3) Svet Banke Slovenije je sprejel odločitev, da bo spominski kovanec za 2 € ob 800. obletnici obiskovanja Postojnske jame v obtoku od 4. februarja 2013 in sprejel Sklep o dajanju zbirateljskih kovancev ob 300. obletnici velikega tolminskega punta v prodajo in obtok.