Sporočilo za javnost glede aktivnosti za izboljšanje pogojev poslovanja realnega sektorja
- spremenjen je bil Zakon o bančništvu, ki ne zavezuje bank k oddaji prevzemne ponudbe v primeru pridobitve kapitalske naložbe v procesu prestrukturiranja podjetja v obdobju dveh let po pridobitvi;
- izdelani so bili predlogi v zvezi s potrebnimi spremembami insolventne zakonodaje;
- oblikovane so bile rešitve v zvezi s konverzijo bančnih terjatev v kapital podjetij in vrednotenjem tako pridobljenih naložb;
- oblikovane so bile rešitve za učinkovito upravljanje kapitalskih naložb, pridobljenih s konverzijo bančnih terjatev;
- sprejete so bile regulatorne spremembe za banke, katerih namen je podpreti proces restrukturiranja realnega sektorja.
- visoka zadolženost in visoki stroški financiranja, ki izvirajo iz procesa lastninjenja podjetja ali iz zadolževanja za nerentabilne naložbe izven osnovne dejavnosti;
- prezadolženost podjetij, ki onemogoča vlaganja v nove investicije za posodobitev ali povečanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti;
- slabe pretekle poslovne odločitve poslovodstva podjetij. Podjetja so med drugim vlagala v nerentabilne projekte z vprašljivimi denarnimi tokovi, širila obseg poslovanja preko lastnih zmožnosti ter investirala v finančne naložbe brez neposrednih komplementarnih učinkov za njihovo osnovno dejavnost. Takšne odločitve so večinoma posledica pomanjkanje poznavanja posameznih gospodarskih dejavnosti in pomanjkanja ustreznih izkušenj, ki so nujne za uspešno vodenje podjetja;
- preteklo prevzemanje in združevanje podjetij iz različnih dejavnosti v finančne holdinge kar je ustvarilo nerentabilne konglomerate, ki onemogočajo nadaljnji razvoj dobrih podjetij v skupini, odprodajo nestrateških naložb in kreditiranje poslovne dejavnosti posameznih podjetij;
- zadržek bank za kreditiranje investicij, zagotovitev likvidnih sredstev za kratkoročno financiranje obratnega kapitala in izdajo novih bančnih garancij zaradi pomanjkljivega zagotavljanja vseh relevantnih informacij podjetij, ažurnih izkazov poslovanja, nizkega deleža lastniškega financiranja in nepripravljenosti lastnikov za hitrejše lastniško in poslovno prestrukturiranje podjetij;
- neodgovoren odnos do lastnine, predvsem pri podjetjih v večinski državni lasti in finančna šibkost obstoječih lastnikov;
- premajhna angažiranost lastnikov pri iskanju rešitev za prestrukturiranje podjetja. To posebej velja za primere podjetij v večinski državni lasti, kjer država ob odsotnosti vsakršne strategije upravljanja z državnim premoženjem in ob premajhnem koordiniranem delovanju breme reševanja podjetij prelaga na bančni sistem;
- pomanjkanje ustreznih gospodarskih politik, strategije in vizije države na področju strateških gospodarskih panog ter z njo povezana pomanjkljiva zakonodaja, ki povečuje nekonkurenčnost podjetij v posameznih panogah kot so na primer lesnopredelovalna, kmetijska in živilska industrija;
- obstoječa insolvenčna zakonodaja, ki onemogoča hitrejše prestrukturiranje gospodarskih družb.
Pridobljene informacije v okviru projekta reševanja perspektivnih podjetij v težavah so razkrile vrsto težav, ki niso zgolj posledica svetovne gospodarske in finančne krize.
Za rešitev neugodne gospodarske situacije v Republiki Sloveniji je nujna aktivnejša in odgovornejša vloga lastnikov podjetij, v primeru državnih podjetij tudi odgovornejša vloga države in paradržavnih skladov, ki so pogosto delovali v nasprotju z gospodarskimi interesi podjetij. Pri tem je ključna priprava ustrezne strategije za centralizirano in koordinirano upravljanje z državnim premoženjem ter izvrševanje programov prestrukturiranja. Hkrati je nujno potrebna priprava dolgoročne strategije države na področju strateških panog in sistemsko pomembnih podjetij, ki vključuje razdelane industrijske politike, določitev objektivnih kriterijev za presojo strateško pomembnih panog oz. podjetij in preučitev možnosti za dodelitev pomoči ali spodbud v obliki subvencij.
Za sanacijo opisanih težav so nujne tudi spremembe zakonodaje, ki ureja insolventne postopke. Trenutna insolvenčna zakonodaja onemogoča hitrejše prestrukturiranje gospodarskih družb, kjer lahko, kljub prezadolženosti ali celo negativnemu kapitalu podjetja, obstoječi lastniki podjetja in/ali poslovodstvo blokirajo ali zavlačujejo začetek insolvenčnih postopkov in prestrukturiranja podjetja. Upniki, ki bi kljub takim ravnanjem poslovodstva ali lastnikov želeli sodelovati pri reševanju podjetja, nimajo ustreznih možnosti. Kjer pa obstaja soglasje za prestrukturiranje podjetja med upniki in lastniki, žal ni možnosti za hitro in učinkovito realizacijo tovrstnih dogovorov.
Trenutno je težave podjetij mogoče zaznati v pomembnem delu gospodarstva. Nezmožnost reševati težave, ko so te še relativno majhne, oziroma nesposobnost obstoječih lastnikov kapitalsko podpreti podjetje v težavah, povzroča po nepotrebnem številne stečaje podjetij, kar slabo vpliva nenazadnje tudi na poslovanje bank. Spremembe insolvenčne zakonodaje bi morale upnikom ali novim investitorjem omogočati več možnosti za vplivanje na prestrukturiranje podjetij, ki jih lastniki niso sposobni sami reševati.
Potrebno je tudi urediti postopek poravnave med upniki in dolžnikom izven insolvenčnih postopkov. Zakon bi moral omogočati hitro dogovarjanje o tovrstnih poravnavah in varovati njihove učinke, če bi k poravnavi z dolžnikom pristopilo ustrezno število upnikov. Ureditev tovrstnih dogovorov priporoča Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Evropska bančna koordinacija t.i. Vienna Initiative. Ker bi se tovrstne poravnave sklepale po poenostavljenem/hitrem postopku, bi njihovi pozitivni učinki lahko nastopili razmeroma hitro po spremembi zakonodaje. Poudarjamo, da je predlagane korenite spremembe insolvenčne zakonodaje potrebno sprejeti nemudoma.