Mediji

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB s komentarjem aktualnih razmer

13.12.2024 / Sporočilo za javnost

Člani Sveta ECB ugotavljamo, da se je inflacija v evrskem območju tekom letošnjega leta postopno znižala in se od poletja dalje giblje blizu našega 2-odstotnega cilja. Napredek je zaznan tudi pri zniževanju osnovne in storitvene inflacije, ki pa ostajata povišani. Napovedi, s katerimi smo se seznanili danes, nakazujejo, da se bo tudi v prihodnjih treh letih inflacija stabilizirala blizu ciljne ravni.
Pri tem ima ključno vlogo ustrezna naravnanost denarne politike. Z namenom stabilizacije inflacije na  srednjeročno ciljno vrednost smo tako danes že četrtič letos znižali naše ključne obrestne mere. Obrestno mero za mejni depozit, ki določa naravnanost denarne politike, smo tako od začetka zniževanja v juniju, ko je znašala 4 %, znižali že za eno odstotno točko. Aktualni podatki in razmere pa bodo tudi v prihodnje ključno vodilo pri sprejemanju odločitev denarne politike.

Na tokratni seji smo se člani Sveta ECB odločili, da ponovno znižamo ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Naše odločitve bodo zagotavljale ustrezno naravnanost denarne politike z namenom, da se inflacija vzdržno stabilizira pri 2‑odstotnem srednjeročnem cilju. Naši nadaljnji koraki ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. Na podlagi teh podatkov se bomo o ustrezni naravnanosti denarne politike še naprej odločali na vsaki seji posebej.

S štirimi znižanji ključnih obrestnih mer od letošnjega junija – skupno za eno odstotno točko – se v Svetu ECB odzivamo na makroekonomske razmere, ki nakazujejo, da se inflacija vzdržno približuje cilju. V evrskem območju je namreč leto 2024 zaznamovalo umirjanje inflacije ob šibki rasti gospodarske aktivnosti. Medletna inflacija se je z 2,8 % v januarju povsem približala 2-odstotnemu cilju. Hkrati s popuščanjem ponudbenih dejavnikov inflacije se je znižala tudi osnovna inflacija. Storitvena inflacija ostaja visoka, a se v zadnjih mesecih tekoče umirja, k čemur je med drugim prispevala nižja rast plač. S tem se vztrajno zmanjšuje negotovost glede vzdržnosti povratka inflacije k cilju. Manj ugodna pa so gibanja glede gospodarske rasti. Rast realnega BDP je v tretjem četrtletju sicer rahlo presenetila navzgor, vendar mesečni podatki še naprej nakazujejo na šibko rast, tako zaradi slabih razmer v predelovalnih dejavnostih kot zaradi upočasnitve rasti storitvenih dejavnostih.

Tokratna odločitev za nadaljnje znižanje obrestnih mer temelji tudi na posodobljenih makroekonomskih napovedih, ki v grobem potrjujejo izgled iz predhodnih septembrskih napovedi. Rast gospodarstva evrskega območja se bo v prihodnjih letih okrepila, pri čemer pa bo na kratek rok prehodno nižja zaradi zahtevnih razmer v predelovalnih dejavnostih in šibke izvozne dinamike. Realni BDP se bo letos povečal za 0,7 %, v letih 2025–2027 pa se bo se bo gospodarska rast ob pozitivnih vplivih krepitve realnih dohodkov gospodinjstev in manj restriktivne denarne politike ter ob predpostavki rasti tujega povpraševanja okrepila na 1,1 %, 1,4 % in 1,3 %. Inflacija se bo v preostanku leta prehodno nekoliko okrepila in bo v povprečju letošnjega leta 2,4-odstotna. V letih 2025–2026 se bo nato pod vztrajnim vplivom restriktivnih učinkov preteklih odločitev denarne politike in ob predpostavki umiritve rasti stroškov dela znižala na 2,1 %, 1,9 % in 2,1 %. Dinamika zniževanja inflacije bo v veliki meri pod vplivom gibanja osnovne inflacije, predvsem storitvene inflacije, in gibanja domačih stroškovnih pritiskov, izvirajočih iz tesnega trga dela.

V Banki Slovenije podobna gibanja, to je počasnejše okrevanje gospodarske rasti od predhodnih napovedi in stabilizacijo inflacije okoli 2 %, pričakujemo tudi za Slovenijo. Celotno napoved bomo predstavili sredi prihodnjega tedna.

Ob postopni normalizaciji denarne politike in izteku nestandardnih ukrepov se je presežna likvidnost v letošnjem letu nadalje postopoma zmanjševala. Od marca 2023 smo v Evrosistemu zmanjševali portfelje vrednostnih papirjev denarne politike APP in PEPP, tako da smo postopoma in predvidljivo zmanjševali reinvestiranje teh portfeljev. Poleg tega so postopno dospevale tudi ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO-III). Presežna likvidnost se je tekom leta znižala s 3.350 mrd EUR na 2.900 mrd EUR.

Zniževanje portfeljev vrednostnih papirjev je potekalo gladko, imetja vrednostnih papirjev so povečevali vlagatelji zasebnega sektorja, vključno s tujimi institucijami. Pribitki državnih obveznic nad netveganimi donosnostmi so pričakovano postopoma porasli. Ob tem se je razpršenost pribitkov med državami evrskega območja zmanjšala. Tudi v zasebnem sektorju je bila rast premij za tveganje postopna, premije pa so zgodovinsko gledano relativno nizke. Banke v evrskem območju so dospele operacije refinanciranja nadomeščale s tržnimi viri, tako z izdajami vrednostnih papirjev kot prek medbančnega trgovanja. Vse to kaže na homogeno transmisijo denarne politike v vseh državah, kar je tudi želeni cilj normalizacije naše denarne politike.