Stresni testi: slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen na morebitne šoke iz okolja
Stresni testi kažejo, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen na morebitne šoke. To so pokazali tako mikro stresni testi, ki so potekali pod okriljem Evropske centralne banke (ECB) in so se tokrat osredotočali na kibernetsko odpornost, kot tudi makro stresni testi, s katerimi preverjamo splošno odpornost in kapitalsko ustreznost bančnega sistema.
Mikro stresni testi
V okviru ECB smo izvedli ciljne stresne teste na temo kibernetskih tveganj za vse pomembne banke evrskega območja, med drugim tudi za tri pomembne slovenske banke. Na podlagi scenarija, ki je predvideval hipotetični kibernetski napad na osrednji bančni informacijski sistem, smo preverili operativno delovanje ključnih ekonomskih funkcij, kot so sprejemanje vlog in dajanje posojil, ter ocenili finančne izgube ob hipotetičnem napadu.
Rezultati kažejo, da hipotetični kibernetski napad na podlagi samoocene poslovnih bank ne bi imel večjega vpliva na delovanje ključnih ekonomskih funkcij in s tem tudi ne na operativno in finančno stabilnost. Prav tako ne bi imel vpliva na likvidnost bančnega sistema in tveganje financiranja. Ocenjujemo, da so se banke po tem scenariju ustrezno odzvale na tak varnostni dogodek. Glede na krepitve tovrstnih tveganj pa je pomembno, da banke tudi v prihodnje vlagajo sredstva v ustrezno tehnološko opremo za nadgradnjo informacijskih sistemov.
Enako so pokazali tudi stresni testi za manjše slovenske banke in hranilnice, ki smo jih po podobni metodologiji izvedli v Banki Slovenije.
Več informacij o letošnjih stresnih testih je na voljo na spletnih straneh Evropske centralne banke.
Makro stresni testi
V Banki Slovenije smo izvedli tudi makro stresne teste, s katerimi smo po principu od zgoraj navzdol ocenili splošno stabilnost bančnega sistema. V letošnjih makro stresnih testih smo zajeli projekcijo poslovanja bank za obdobje 2024–2026, temeljijo pa na podatkih s konca leta 2023.
Osnovni scenarij temelji na osrednji napovedi makroekonomskih gibanj, ki predpostavlja ohranjanje zmerne stopnje rasti BDP ter še vedno povišano inflacijo, ki se postopoma znižuje, ob sicer precej ugodnih gibanjih na trgu dela. Stresni scenarij je zaznamovan z obsežnejšim krčenjem gospodarske rasti v okolju povišane inflacije.
V Banki Slovenije ugotavljamo, da je slovenski bančni sistem po osnovnem in stresnem scenariju stabilen in izkazuje primerno kapitalsko ustreznost. Ob sicer ugodnih rezultatih pa so tveganja povezana zlasti z geopolitičnimi razmerami.