Razpoložljivi podatki nakazujejo ugodno gospodarsko sliko v drugem četrtletju
Razpoložljivi podatki kažejo krepitev gospodarske aktivnosti v Sloveniji v drugem četrtletju, medtem ko je bilo v evrskem območju nadaljevanje rasti skromnejše. Inflacija se umirja tako doma kot v evrskem območju, pri čemer se ohranja visoka rast cen storitev. Domači trg dela ostaja robusten z nizko stopnjo brezposelnosti in razmeroma visoko rastjo plač.
Razpoložljivi kazalniki kažejo blago rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju v drugem četrtletju. K njej je prispevala predvsem nadaljnja rast storitvenega sektorja, medtem ko se predelovalne dejavnosti še naprej soočajo z upadom naročil. Glede na podatke o gospodarskem razpoloženju naj bi se v drugi polovici leta gospodarska aktivnost nekoliko okrepila. Inflacija se umirja, junija je bila skupna rast cen v evrskem območju 2,5-odstotna, osnovna pa je ostala nespremenjena pri 2,9 odstotka.
Za Slovenijo razpoložljivi podatki za drugo četrtletje nakazujejo močnejšo krepitev gospodarske aktivnosti. Izboljšale so se razmere v predelovalnih dejavnostih, pogoji za nadaljnjo rast trošenja na domačem trgu pa so ostali ugodni, saj se realni dohodki gospodinjstev krepijo. Ob tem je večje zaupanje potrošnikov in število prenočitev tujih gostov, nadaljevala pa se je tudi realna rast vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih. Na drugi strani se je začela opazneje umirjati gradbena aktivnost. Ob širokem naboru podatkov za drugo četrtletje povprečna ocena kratkoročnih napovednih modelov trenutno nakazuje 1,0-odstotno četrtletno rast BDP.
Razmere na trgu dela ostajajo robustne. Število delovno aktivnih oseb je aprila doseglo novo najvišjo raven, pri čemer anketni podatki kažejo na nadaljevanje rasti zaposlovanja tudi v prihodnjih mesecih, zlasti v storitvah. Stopnja anketne brezposelnosti ostaja nizka (3,4 odstotka), kar ob še vedno razmeroma visoki stopnji prostih delovnih mest odraža veliko tesnost trga dela. V teh okoliščinah rast plač ostaja razmeroma visoka kljub opaznemu trendu umirjanja.
Trendno umirjanje inflacije se nadaljuje. Osnovna inflacija sicer ostaja povišana pri 2,7 odstotka, predvsem zaradi vztrajanja visoke rasti cen storitev. Ta izhaja iz okrepljenih domačih dejavnikov, zlasti še vedno razmeroma visoke rasti plač in solidne ravni povpraševanja. Skupna inflacija je junija zanihala na 1,6 odstotka, k čemur so prispevale predvsem medletno nižje cene energentov, medtem ko se je rast cen hrane ponovno okrepila.
Presežek na tekočem računu ostaja visok in je aprila na letni ravni presegel 3,1 mrd EUR. Znova je bil predvsem posledica presežka storitvene menjave, ki je aprila dosegel najvišjo vrednost do zdaj.
Primanjkljaj javnih financ se zmanjšuje, kar je bilo doseženo predvsem zaradi ugodnih gibanj na trgu dela in dobrih lanskih poslovnih rezultatov podjetij, ki so večali davčne prihodke. Ugoden je bil tudi učinek manjših izrednih ukrepov. Gibanja v javnih financah v preostanku leta bodo odvisna predvsem od izida plačnih pogajanj, nadaljevanja obnove po poplavah in poteka načrtovanih reform (davčne, pokojninske in drugih).
Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj, julij 2024, je na voljo na povezavi.