Poročilo o finančni stabilnosti: Sistemska tveganja za slovenski finančni sistem ostajajo nizka do zmerna
V Banki Slovenije ocenjujemo, da se splošna raven sistemskih tveganj za bančni sistem še naprej znižuje in je na nizki do zmerni ravni. Odpornost na sistemska tveganja se je dodatno povečala. Raven negotovosti ob šibki gospodarski aktivnosti evrskega območja in zunanjih, zlasti geopolitičnih napetostih, ostaja visoka. V teh razmerah smo v primerjavi s prejšnjim poročilom zvišali nivo kibernetskega tveganja. Med sistemskimi tveganji smo znižali oceno obrestnega tveganja, ostala sistemska tveganja pa smo ohranili nespremenjena.
Oceno odpornosti na področju solventnosti in dobičkonosnosti smo ob rekordno visokih dobičkih bančnega sistema izboljšali na visoko, s stabilnimi obeti za prihodnja četrtletja. Ob tem veljavni makrobonitetni instrumenti še naprej ostajajo usmerjeni zlasti v krepitev odpornosti bančnega sistema.
To so ključne ugotovitve Poročila o finančni stabilnosti, ki smo ga izdali danes. V njem uvodoma ugotavljamo, da slovenska gospodarska aktivnost ostaja višja kot v povprečju evrskega območja. Umirjanje domače inflacije se je upočasnilo, višja raven obrestnih mer pa zaenkrat ni imela izrazito negativnega vpliva na gospodarsko aktivnost.
Ključna sistemska in ostala tveganja za slovenski bančni sistem
V teh relativno ugodnih razmerah za slovenski bančni sistem v Banki Slovenije večino tveganj ocenjujemo kot zmernih. Med njimi je tudi tveganje financiranja. Vloge nebančnega sektorja so se leta 2023 povečale manj kot v preteklih letih, a so ostale stabilen vir financiranja bank. Odvisnost od ostalih virov je ostala majhna. Banke so z zakasnitvijo in v manjšem obsegu kot v državah evrskega območja zvišale depozitne obrestne mere, vendar je to zadoščalo, da so spodbudile varčevalce k vezavi dela prihrankov.
Tudi tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz trga nepremičnin, ostaja ocenjeno kot zmerno. Ob nadaljnjem upadanju števila prodaj se je rast cen stanovanjskih nepremičnin v zadnjem četrtletju leta 2023 ponovno nekoliko okrepila. Večjega znižanja cen stanovanjskih nepremičnin zaenkrat ne pričakujemo.
Oceno obrestnega tveganja smo s povišanega znižali na zmerno s stabilno tendenco. V drugi polovici leta 2023 se je to tveganje, ob vidnem umirjanju kreditne aktivnosti, zmernejšem povečevanju deleža posojil obrestovanih s fiksno obrestno mero, precejšnjem povečanju najbolj likvidnih naložb in med viri postopnem povečevanju deleža vezanih vlog, zniževalo. Zviševanje posojilnih obrestnih mer in obrestnih mer za vloge se je do konca leta ustavilo.
Zmerna ostaja tudi ocena kreditnega tveganja. Kazalniki kakovosti portfelja na ravni celotnega portfelja ostajajo ugodni in stabilni, višji deleži nedonosnih terjatev pa so prisotni v predelovalnih dejavnostih. Tveganje za poslabšanje kakovosti portfelja še naprej predstavljajo povečani stroški servisiranja dolgov, posebej pri nefinančnih družbah, ki se v skoraj 80 % financirajo po spremenljivih obrestnih merah.
Ob tem ocena dohodkovnega tveganja ostaja nizka, saj se nadaljujejo ugodne razmere za ustvarjanje dohodka bank. Skoraj podvojen obseg neto obrestnih prihodkov v letu 2023 se je odrazil v močnem povečanju tako bruto kot neto ustvarjenega dohodka bank. K temu so prispevale višje ravni obrestnih mer na naložbeni strani bančnih bilanc in počasnejše ter razmeroma skromno povečanje pasivnih obrestnih mer. Ko se bodo obrestne mere pričele zniževati, bodo banke težko vzdrževale dosežene ravni dohodka, prav tako bo operativne stroške bank v naslednjih letih povečala uvedba davka na bilančno vsoto bank.
Oceno pri kibernetskem tveganju smo zaradi vse večjega števila kibernetskih napadov zvišali na povišano s stabilno tendenco, medtem ko ocena podnebnih tveganj ostaja na zmerni ravni.
Odpornost bank na sistemska tveganja
Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti sistema smo zvišali na visoko. K temu je prispevalo nadaljevanje ugodnega gibanja neto obrestnih prihodkov, ki se je odrazilo v visoki dobičkonosnosti. Nekatere banke so del dobičkov že razporedile med rezerve, kar se je odrazilo tudi v višjih količnikih kapitalske ustreznosti. Odpornost bančnega sistema z vidika likvidnosti še naprej ostaja visoka. Čeprav so se na ravni bančnega sistema vrednosti različnih kazalnikov likvidnosti dodatno izboljšale, poudarjamo, da so razlike v likvidnostnih presežkih med bankami še vedno precejšnje.
Ukrepanje za naslavljanje tveganj v finančnem sistemu
Makrobonitetna politika je usmerjena predvsem v krepitev odpornosti bančnega sistema, omejuje pa tudi tveganja, ki so jim izpostavljene banke. Ob visoki dobičkonosnosti bank smo se lani odločili za uvedbo pozitivne nevtralne stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika. Gre za preventivno naravnan instrument, namenjen povečanju odpornosti slovenskega bančnega sistema.
Slika: Prikaz tveganj in odpornosti Banke Slovenije za slovenski finančni sistem
Opomba: Prikaz tveganj in odpornosti v bančnem sektorju temelji na analizi ključnih tveganj in odpornosti za slovenski bančni sistem in je opredeljen kot sklop kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov za opredelitev in merjenje sistemskega tveganja in odpornosti. Pri prikazu tveganj in odpornosti se ocena na barvni lestvici nanaša na oceno do enega četrtletja vnaprej. Puščica predstavlja pričakovano spremembo tveganja oziroma odpornosti na lestvici (navzgor ali navzdol) v nekoliko daljšem horizontu, okrog enega leta. Pri tveganjih usmeritev puščice navzgor (navzdol) pomeni povečanje (zmanjšanje) tveganja, pri odpornosti pa njeno krepitev (slabitev).
*Pri podnebnih tveganjih se upoštevajo tranzicijska tveganja.
Vir: Banka Slovenije.
Publikacija Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2024
Predgovor Poročilu o finančni stabilnosti
Predstavitev z novinarske konference
Posnetek novinarske konference