Mediji

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB s komentarjem aktualnih razmer

12.04.2024 / Sporočilo za javnost

Zadnji podatki kažejo, da se je v evrskem območju v prvem letošnjem četrtletju nadaljevala stagnacija ekonomske aktivnosti, inflacija pa se še naprej postopoma znižuje. Ker trenutna raven ključnih obrestnih mer ECB pomembno prispeva k zniževanju inflacije k 2-odstotnemu cilju, smo se člani Sveta ECB odločili, da jih ohranimo nespremenjene. Naši nadaljnji koraki pa bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer. Pri tem ostajajo ključne naše prihodnje analize inflacijskega izgleda, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov. Če bodo te utrdile našo oceno, da se inflacija vzdržno približuje cilju, bi to pomenilo, da bodo razmere primerne za začetek rahljanja restriktivno naravnane denarne politike.

Glede na kazalnike se je v evrskem območju stagnacija ekonomske aktivnosti nadaljevala tudi v letošnjem prvem četrtletju. Predelovalne dejavnosti se še naprej soočajo z upadanjem aktivnosti, storitvene dejavnosti pa so se vrnile k rasti. Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje se je marca po devetih mesecih negativnih izgledov ponovno vrnil v območje skromne rasti, v prihodnost usmerjeni kazalniki pa ob tem nakazujejo, da naj bi se okrevanje ekonomske aktivnosti nadaljevalo tudi v prihodnje. Brezposelnost ostaja zgodovinsko nizka, čeprav so razvidni znaki postopnega umirjanja povpraševanja po delovni sili. Inflacija se je marca v evrskem območju glede na prvo oceno Eurostata nadaljnje znižala na 2,4 %. K temu je v največji meri prispevala nižja rast cen hrane, ki je bila z 2,7 % najnižja po novembru 2021. Osnovna inflacija se je medtem upočasnila na 2,9 %, pri čemer pa jo na povišanih ravneh ohranja visoka storitvena inflacija. Ta še naprej odraža predvsem prehajanje povišane rasti stroškov dela.

Na finančnih trgih se ohranja pričakovanje, da se bodo ključne obrestne mere ECB  pričele zniževati  junija. Od zadnjega zasedanja Sveta ECB so zahtevane donosnosti državnih papirjev evrskega območja ostale na podobnih nivojih, medtem ko so se na zasebnih segmentih ponekod celo znižale, in sicer na račun nižjih premij za tveganje, ki jih vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic zasebnih izdajateljev. K slednjemu je pripomoglo široko zasnovano prepričanje na finančnih trgih, da bo gospodarstvo evrskega območja postopno okrevalo, k čemur bo dodatno pripomoglo rahljanje pogojev financiranja, ki ga prinaša pričakovano nižanje ključnih obrestnih mer. Tudi delniški indeksi so marca ponovno porasli, pri čemer je najbolj izstopal bančni segment.

Na podlagi teh podatkov in pričakovanj glede nadaljnjega gibanja ključnih agregatov smo se člani Sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere ECB ohranimo nespremenjene. Ocenjujemo namreč, da trenutna raven obrestnih mer pomembno prispeva k zniževanju inflacije k 2-odstotni ciljni ravni. Naši nadaljnji koraki pa bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer. Pri tem ostajajo ključne naše prihodnje analize inflacijskega izgleda, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov. Če bodo te utrdile našo oceno, da se inflacija vzdržno približuje cilju, bi to pomenilo, da bodo razmere primerne za začetek rahljanja restriktivno naravnane denarne politike.