Strošek košarice plačilnih storitev se lani ni bistveno spremenil; ohranjamo zgornjo mejo nadomestila za osnovni plačilni račun
V Banki Slovenije v redni letni analizi ugotavljamo, da je bilo za košarico plačilnih storitev, ki odraža plačilne navade tipičnega komitenta, v letu 2023 v povprečju treba nameniti 70,22 evra letno, kar je 0,49 evra manj kot leta 2022. Ob tem razpon med najcenejšo in najdražjo ponudbo ostaja zelo velik.
Tudi na področju primerjave oglaševanih efektivnih obrestnih mer (EOM) po posameznih bankah in hranilnicah ugotavljamo relativno velike razlike med ponudbami bank. Tako je razlika med najvišjo in najnižjo EOM v primeru povprečnega potrošniškega kredita 2,45 odstotne točke, v primeru povprečnega stanovanjskega kredita pa 0,73 odstotne točke.
V Banki Slovenije tudi ohranjamo trenutno veljavno višino primernega nadomestila za zagotavljanje osnovnega plačilnega računa, in sicer v višini 4,90 evra oziroma 1,47 evra mesečno za upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Da bi zagotovili enostavno primerljivost ponudbe bank in hranilnic, izračuni po posameznih bankah temeljijo na košarici plačilnih storitev, ki odraža plačilne navade tipičnega komitenta. Na svojih spletnih straneh sicer omogočamo pregled celotne paketne ponudbe vseh bank in hranilnic. Primerjava stroškov košarice plačilnih storitev potrošnikom služi kot informativno orodje za izbiro zanje najprimernejše bančne paketne ponudbe.
Strošek košarice plačilnih storitev: od 35,88 evra do 97,68 evra
Za tipičnega komitenta je povprečni letni strošek oblikovane košarice storitev za pakete, ki so namenjeni večini komitentov, znašal 70,22 evra (leta 2020 70,47 evra, leta 2021 69,40 evra, leta 2022 70,71 evra).
Tabela 1: Izračuni stroškov košarice plačilnih storitev na dan 31. 12. 2023 (v EUR)
Opomba: V primerjavo so vključeni tudi paketi, ki so dostopni le novim komitentom ali obstoječim z doplačilom za zamenjavo, ter paketi, katerih odprtje je mogoče le prek spleta.
Vir: Lasten izračun na podlagi košarice storitev (tabela 1) in pripadajočih nadomestil, veljavnih na dan 31. decembra 2023.
Razlika v EOM iz spletnih kalkulatorjev 2,45 oziroma 0,73 odstotne točke
Z namenom še celovitejšega pregleda ponudbe bančnih storitev za prebivalce smo pripravili tudi primerjavo stroškov financiranja za prebivalstvo. Za primerjavo smo vzeli EOM kot najbolj kompleten kazalec stroškov financiranja, ki vključuje tako obresti izposojenega denarja kot strošek kreditne storitve.
Podatki so pridobljeni iz spletnih kalkulatorjev posameznih bank in hranilnic, pri čemer smo uporabili povprečno ročnost in povprečen znesek kredita v zadnjih letih. Pri potrošniških kreditih povprečna ročnost znaša pet let, povprečen znesek kredita 12.000 evrov, pri stanovanjskih kreditih povprečna ročnost znaša 16 let, povprečen znesek pa 80.000 evrov. Pri obeh vrstah kreditov smo izbrali nespremenljivo obrestno mero in predpostavili, da gre za komitenta banke oziroma hranilnice. Kot zavarovanje pri stanovanjskem kreditu smo upoštevali nepremičnino.
Pri potrošniškem kreditu povprečna tako izračunana EOM znaša 8,09 % (lani 7,90 %), razpon med ponudbo najcenejše in najdražje banke pa je od 6,83 % do 9,28 %, kar v stroških financiranja znaša nekaj več kot 700 evrov (lani nekoliko manj kot 1.000 evrov). Pri stanovanjskem kreditu pa je povprečna s spletnimi kalkulatorji izračunana EOM 4,20 % (lani 4,45 %), razpon med najcenejšo in najdražjo ponudbo pa je od 3,87 % do 4,60 %, kar v stroških financiranja znaša okoli 5.500 evrov (lani okoli 3.000 evrov).
Tabela 2: Oglaševane efektivne obrestne mere (EOM) za potrošniški in stanovanjski kredit na dan 22. 1. 2024
* Banke oziroma hranilnice nimajo kalkulatorja.
** Potrošniški kredit za nove stranke, zaposlitev za nedoločen čas, nima kalkulatorja za stanovanjski kredit.
*** Pri stanovanjskem kreditu mora komitent skleniti življenjsko ali rizično zavarovanje.
**** Potrošniški kredit, zavarovan s hipoteko.
Vir: Spletne strani bank in hranilnic.
Nadomestilo za zagotavljanje osnovnega plačilnega računa ostaja enako
Vse slovenske banke, ki vodijo plačilne račune potrošnikov, morajo zagotavljati dostop do osnovnega plačilnega računa. Ta je zakonsko opredeljen in je namenjen vsem potrošnikom brez plačilnega računa, saj je njegov temeljni namen zagotoviti finančno vključenost. V Banki Slovenije smo se ob redni letni preverbi odločili, da z namenom zaščite ranljivih skupin prebivalstva zgornjo mesečno mejo nadomestila, ki ga banke lahko zaračunajo potrošniku za zagotavljanje tega plačilnega računa, ohranimo pri znesku 4,90 evra oziroma 1,47 evra mesečno za upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.