Mediji

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

03.02.2023 / Sporočilo za javnost

V evrskem območju se je v lanskem zadnjem četrtletju nadaljevalo umirjanje gospodarske aktivnosti, ki pa ni bilo tako močno, kot je bilo pričakovano. Podatki kažejo, da bo umiritev gospodarske aktivnosti manj izrazita tudi v letošnjem letu. Inflacija se je v zadnjih treh mesecih nekoliko umirila, vendar ostaja na visokih nivojih, visoka ostaja tudi osnovna inflacija. Na finančnih trgih se odražajo izboljšani izgledi glede gospodarske aktivnosti in dvigi obrestnih mer pomembnejših centralnih bank.
V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB včeraj odločili za nadaljnje ukrepanje in že peto monetarno sejo zapored dvignili ključne obrestne mere, tokrat ponovno za 0,5 o. t. Izrazili smo tudi pričakovanje, da bomo z dvigi obrestnih mer še nadaljevali – v marcu ponovno za 0,5 o. t. Z normalizacijo denarne politike smo nadaljevali tudi pri drugih instrumentih.

Člani Sveta ECB smo sklenili, da vse tri ključne obrestne mere ECB ponovno zvišamo za 50 bazičnih točk. Glede na vztrajanje inflacijskih pritiskov pričakujemo, da bomo obrestne mere na naslednji, marčevski seji Sveta ECB ponovno dvignili za 50 bazičnih točk. Obrestne mere na restriktivnih ravneh bodo sčasoma zmanjšale inflacijo, saj bodo zavirale povpraševanje in zmanjšale tveganja krepitve inflacijskih pričakovanj. Nadaljnje odločitve denarne politike pa bomo še naprej prilagajali takrat aktualnim razmeram in pričakovanjem.

Z normalizacijo nadaljujemo tudi pri drugih instrumentih denarne politike. Kot smo najavili v decembru 2022, bomo z začetkom marca pričeli zmanjševati obseg vrednostnih papirjev v okviru APP. Povprečno mesečno zmanjšanje do konca drugega četrtletja 2023 bo znašalo 15 milijard EUR. Zmanjšanje bomo izvajali proporcionalno glede na deleže zapadlosti po posameznih programih APP. Pri nakupih podjetniških obveznic bo reinvestiranje nagnjeno v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejši.

Danes sprejete odločitve temeljijo na podatkih, da se rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju ohlaja, vendar pa glede na zadnja gospodarska gibanja ostaja robustnejša od predhodnih pričakovanj. Bruto domači proizvod evrskega območja se je v zadnjem četrtletju lanskega leta namreč kljub pričakovanemu padcu medčetrtletno povečal za 0,1 %, januarski mehki indikatorji ekonomske aktivnosti pa nakazujejo ugodnejše obete tudi za začetek letošnjega leta. Verjetnost recesije v evrskem območju se s tem pomembno znižuje. Ob nadaljevanju vojne v Ukrajini in upočasnjeni svetovni gospodarski rasti sicer ostaja negotovost glede prihodnih obetov za evrsko območje še naprej povišana, vendar bolj enakomerno porazdeljena.

Inflacija je bila januarja v evrskem območju (po predhodni oceni Eurostata) 8,5-odstotna, kar je tretje zaporedno mesečno znižanje. To je skoraj izključno posledica močno upočasnjene rasti cen energentov, ki odraža med drugim tudi ugodnejše razmere na evropskih energetskih trgih, ob katerih so se cene plina in električne energije občutno zmanjšale. Osnovna inflacija, ki izključuje cene hrane in energentov, je januarja ostala nespremenjena pri 5,2 % in še naprej nakazuje vztrajanje širše osnovanih inflacijskih pritiskov. Pomembna negotovost glede nadaljnjega gibanja inflacije je povezana zlasti z rastjo cen hrane ter gibanjem plač, katerih rast se je v zadnjih mesecih pospešila.

Na finančnih trgih so se v začetku leta 2023 kratkoročne obrestne mere postopoma prilagajale pričakovanjem, da bo ECB nadaljevala z dvigi ključnih obrestnih mer. Po drugi strani so dolgoročnejše obrestne mere ostale relativno nespremenjene. Pribitki obveznic držav evrskega območja nad primerljivimi nemškimi državnimi obveznicami so se znižali, znižali so se tudi pribitki na donosnosti obveznic privatnih izdajateljev, medtem ko so vrednosti delniških indeksov porasle. Gibanje na finančnih trgih odraža izboljšano razpoloženje vlagateljev ob izboljševanju gospodarskih obetov za letošnje leto.