Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 25.02.2014 (plačilni sistemi)

1)Svet Banke Slovenije je sprejel poročilo o poslovanju plačilnih sistemov v četrtem četrtletju 2013.

Poročilo obravnava gibanje obsega transakcij, ki se obdelujejo in poravnavajo v plačilnih sistemih, ki delujejo po slovenskem pravu, morebitnimi odstopanji in motnjami v delovanju teh sistemov. V navedenih plačilnih sistemih je bilo v četrtem četrtletju 2013 skupaj obdelanih in poravnanih preko 54 milijonov transakcij, v skupni vrednosti 141 milijard EUR. Po skupni vrednosti transakcij največji delež pripada sistemu TARGET2-Slovenija, ki ga upravlja Banka Slovenije in je namenjen predvsem poravnavi plačil velikih vrednosti. Po številu transakcij imajo pomembnejše deleže plačilni sistemi, v katerih se obdelujejo in poravnavajo transakcije manjših vrednosti, kot so transakcije iz naslova uporabe plačilnih kartic ali kreditna plačila in direktne obremenitve SEPA. Učinkoviti in zanesljivi plačilni sistemi zagotavljajo nemoten in pravočasen negotovinski prenos denarnih sredstev med ekonomskimi subjekti ter so tako hrbtenica in ključnega značaja za učinkovito delovanje vsakega razvitega gospodarstva. V obravnavanem četrtletju ni bilo zaznanih motenj, ki bi vplivale na tekoče delovanje plačilnih sistemov oziroma nemoten prenos.

Plačilni sistemi, ki delujejo po slovenskem pravu
Plačilnih sistemov, ki delujejo po slovenskem pravu, je v Sloveniji osem, med njimi pa je ključen TARGET2-Slovenija. Ta predstavlja slovensko komponento "sistema sistemov", vseevropskega sistema za plačila v evrih TARGET2, ki ga upravlja Evrosistem in temelji na enotni tehnološki platformi. Namenjen je predvsem poravnavi transakcij velikih vrednosti in časovno kritičnih transakcij v evrih, poravnavi denarnih terjatev in obveznosti udeležencev sistemov za poravnavo poslov s finančnimi instrumenti v evrih, poravnavi denarnih terjatev in obveznosti udeležencev iz naslova udeležbe v drugih plačilnih sistemih v evrih, kot tudi za izvajanje plačilnih transakcij iz naslova denarne politike. Poravnava transakcij se izvede individualno in v realnem času.

Plačilni sistemi SEPA interna kreditna plačila (SEPA IKP), SEPA Interni Direct Debit po osnovni shemi SEPA (SEPA IDD CORE) in SEPA Interni Direct Debit po medpodjetniški shemi SEPA (SEPA IDD B2B) omogočajo izvrševanje kreditnih plačil in direktnih obremenitev v skladu s standardi enotnega območja plačil v evrih (Single Euro Payments Area – SEPA). Poravnavo neto denarnih terjatev in obveznosti med udeleženci teh plačilnih sistemov iz naslova omenjenih vrst plačil izvaja Banka Slovenije, medtem ko družba Bankart d. o. o. skrbi za izmenjavo plačil SEPA med udeleženci plačilnih sistemov ter za izračun denarnih terjatev in obveznosti udeležencev.

V Sloveniji delujejo trije plačilni sistemi, v katerih se obdelujejo in poravnavajo transakcije s plačilnimi karticami. Dva od teh upravlja družba Bankart d. o. o., in sicer plačilna sistema Poravnava bankomatov in Poravnava kartic, enega pa Banka Koper d. d., in sicer plačilni sistem Multilateralni kliring Activa. Omenjeni družbi v posameznih od teh plačilnih sistemov izračunavata neto denarne terjatve in obveznosti med udeleženci teh plačilnih sistemov, ki izvirajo iz kartičnih plačil v breme ali dobro njihovih strank (imetnikov kartic in prodajnih mest) oziroma dvigov gotovine na bankomatih. Banka Slovenije v teh plačilnih sistemih izvaja poravnavo terjatev in obveznosti med udeleženci. Primerljiv s kartičnimi plačilnimi sistemi je še plačilni sistem, v katerem se obdelujejo transakcije iz naslova plačil z mobilnim telefonom – Plačilni sistem Moneta, ki ga upravlja Nova Kreditna banka Maribor d. d. Obseg transakcij, ki je obravnavan za potrebe tega poročila, ne ustreza obsegu vseh kartičnih plačilnih transakcij v Sloveniji, saj se precejšen delež zadevnih transakcij obdeluje tudi na druge načine in prek drugih kanalov (npr. plačilne transakcije, kjer sta plačnik in prejemnik plačila stranki iste banke).

V vseh plačilnih sistemih, ki delujejo po slovenskem pravu, je bilo v 4. kvartalu 2013 skupaj obdelanih in poravnanih 54.072.697 transakcij, v skupni vrednosti 140.876,41 mio EUR. To v primerjavi s 3. kvartalom 2013 pomeni zmanjšanje števila (–0,16 %) in povečanje vrednosti (+8,34 %) transakcij, glede na 4. kvartal 2012 pa zmanjšanje tako števila (–0,75 %) kot tudi vrednosti (–9,94 %) transakcij. Zaradi preprečitve možnosti identifikacije posameznih plačilnih sistemov in njihovih upravljavcev ter s tem povezanega razkrivanja poslovnih informacij zaupnega značaja v nadaljevanju niso navedeni absolutni podatki (število in vrednost transakcij v posameznem plačilnem sistemu) in deleži posameznih plačilnih sistemov v zgoraj predstavljeni celoti. Izjema pri tem je plačilni sistem TARGET2-Slovenija, ki ga upravlja Banka Slovenije.

Na število transakcij v 4. kvartalu 2013 oziroma gibanje glede na 3. kvartal 2013 je v veliki meri vplivala sezonska komponenta, ki pa se v različnih plačilnih sistemih kaže različno, kot je opisano v nadaljevanju. Najmanj je sezonski komponenti podvržen obseg transakcij z direktno obremenitvijo, kjer gre večinoma za transakcije, ki se mesečno ponavljajo (npr. stroški elektrike, RTV prispevek, komunalne storitve). Pri kreditnih plačilih malih vrednosti (sistem SEPA IKP) se število transakcij v zadnjih mesecih leta običajno opazneje poveča (povečana gospodarska aktivnost glede na poletje in povečano trošenje v predprazničnem času).

Za plačilne sisteme, v katerih se obdelujejo in poravnavajo transakcije s plačilnimi karticami, je v 4. kvartalu 2013 opazen rahel upad števila transakcij glede na 3. kvartal istega leta, kar je običajen sezonski trend. Konica ob decembrski nakupovalni mrzlici namreč ne odtehta povečane uporabe plačilnih kartic v času poletnih dopustov, predvsem julija in avgusta. Na število (in sorazmerno tudi vrednost) transakcij v posameznih "kartičnih plačilnih sistemih" in razporeditev deležev med tovrstnimi sistemi sicer vplivajo tudi drugi, posamični dogodki na trgu kartičnih plačil, kot so npr. prehodi velikih trgovcev od ene banke k drugi banki (udeležencu drugega sistema) ali zamenjave kartičnih produktov v ponudbi posameznih bank.

V plačilnem sistemu TARGET2-Slovenija je bila glede na predhodni kvartal sicer zaznana rast števila transakcij za 4,13 % (na 142.831 transakcij), a to ne vpliva na dejstvo, da ima ta sistem po številu transakcij z 0,26 % enega najnižjih deležev med obravnavanimi sistemi. To je skladno z zasnovo in primarnim namenom tega plačilnega sistema, ki je namenjen poravnavi predvsem (majhnega števila) plačil velikih vrednosti v realnem času.

Kar zadeva spremembo števila transakcij glede na 4. kvartal 2012, velja izpostaviti, da je bila največja relativna rast zaznana v plačilnem sistemu SEPA IDD CORE. Razlog za to rast je, da je bil v slovenskem bančnem okolju konec leta 2012 oziroma z začetkom leta 2013 zaključen prenos obdelave transakcij z direktno obremenitvijo s prej prisotnih nacionalnih ureditev na enotno shemo direktnih obremenitev, ki je uveljavljena na celotnem območju SEPA.

Čeprav je število v njem poravnanih transakcij relativno majhno, pa je vrednostno daleč najpomembnejši plačilni sistem TARGET2-Slovenija. V njem je bilo v 4. kvartalu 2013 poravnanih za skupaj 125,37 mrd EUR transakcij. Vrednost transakcij, poravnanih v TARGET2-Slovenija, predstavlja 88,99 % skupne vrednosti poravnanih oziroma obdelanih transakcij v plačilnih sistemih, ki delujejo po slovenskem pravu. 

Za TARGET2-Slovenija je torej značilna poravnava majhnega števila plačil relativno visokih vrednosti (v obravnavnem kvartalu je bila povprečna vrednost transakcije 877.769 EUR), na skupno vrednost poravnanih transakcij pa na splošno v največji meri vplivajo tri kategorije plačil: (i) mejni depoziti (teh sicer od uvedbe ničelne obrestne mere v 3. kvartalu 2012 praktično ni več), (ii) posojila čez dan (katerih obseg se od konca leta 2011 trendno zmanjšuje, z izjemo rasti v obravnavanem kvartalu) in (iii) transakcije iz naslova depozitov (čez noč) države in občin kot vrednostno največji delež vseh transakcij države in občin. V primerjavi s 3. kvartalom 2013 sta se povečala število transakcij (+4,13 %) in njihova vrednost (+10.12 mrd EUR oziroma +8,78 %). V tem obdobju se je na eni strani zmanjšala vrednost transakcij države in občin, na drugi strani pa se je povečala vrednost transakcij, povezanih z instrumenti denarne politike (avkcije posojil in depozitov) in posojilom čez dan. Glede na 4. kvartal2012 pa se je število v TARGET2-Slovenija poravnanih transakcij povečalo (+0,99 %), njihova skupna vrednost pa zmanjšala (–16,00 mrd EUR oziroma –11,32 %). Na to sta najbolj vplivali dve sicer nasprotni gibanji: zmanjšanje vrednosti transakcij države in občin in povečanje vrednosti transakcij, povezanih z instrumenti denarne politike (avkcije posojil in depozitov).

V plačilnih sistemih, ki delujejo po slovenskem pravu, v obravnavanem kvartalu ni bilo izpadov. To pomeni, da v nobenem od teh sistemov ni prišlo do (operativnih) motenj v delovanju, o katerih so sicer upravljavci plačilnih sistemov dolžni ažurno poročati Banki Slovenije. Slednja je sicer tudi pristojna za izdajanje dovoljenj v zvezi z delovanjem in upravljanjem teh plačilnih sistemov ter izvaja funkcijo pregleda oziroma nadzora, s čimer prispeva k trdnosti, zanesljivosti in hkrati učinkovitosti teh sistemov.

Vključenost v vseevropske plačilne sisteme
V 4. kvartalu 2013 je bilo med udeleženci plačilnega sistema TARGET2-Slovenija in ostalimi udeleženci vseevropskega plačilnega sistema TARGET2 poravnanih 38.134 odlivnih čezmejnih transakcij, v skupni vrednosti 19,62 mrd EUR, ter 80.341 prilivnih čezmejnih transakcij, v skupni vrednosti 22,17 mrd EUR. Glede na 3. kvartal 2013 je bilo število transakcij relativno stabilno tako na odlivni (+0,77 %) kot tudi na prilivni (+0,90 %) strani. Ob podobno majhnem povečanju skupne vrednosti odlivnih transakcij (+0,54 %) se je močneje (+15,73 %) povečala vrednost prilivnih transakcij. Poleg drugih dejavnikov k številu in vrednosti omenjenih transakcij v zadnjem času znatno pozitivno vpliva poslovanje ene od slovenskih bank, ki preko slovenske plačilne infrastrukture zagotavlja "okno v Evropo" za več bank iz srednje in jugovzhodne Evrope, ki preko omenjene slovenske banke pošiljajo naloge za poravnavo v plačilni sistem TARGET2-Slovenija oziroma iz tega plačilnega sistema prejemajo.

Na podoben način omenjena banka v zadnjih mesecih pozitivno prispeva tudi k obsegu transakcij v sistemu SEPA eksterna kreditna plačila (SEPA EKP), ki ga upravlja družba Bankart d. o. o. in preko katerega je udeležencem sistema omogočena dosegljivost za čezmejna kreditna plačila SEPA, tj. dostop do vseevropskega plačilnega sistema za kreditna plačila SEPA STEP2 SCT – preko slednjega je mogoče doseči (jim pošiljati plačila in plačila od njih prejemati) več kot 4.700 ponudnikov plačilnih storitev v Evropi in posledično tudi njihove stranke. Odločitev nekaterih tujih bank, da si dosegljivost oziroma dostop do sistema STEP2 SCT zagotovijo skozi slovensko plačilno infrastrukturo, kaže tudi na njeno operativno in stroškovno učinkovitost. Na prilivni strani je sicer pozitivne vplive na obseg transakcij moč iskati tudi v vplivu migracije tujih bank na uporabo plačilnih instrumentov, skladnih s pravili SEPA oziroma z Uredbo (EU) št. 260/2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih (izhodiščni rok za uskladitev je bil namreč 1. februar 2014), in posledično večji uporabi plačilnega sistema STEP2 SCT za izvrševanje kreditnih plačil s strani tujih udeležencev tega plačilnega sistema v dobro udeležencev sistema SEPA EKP oziroma njihovih strank.

Na koncu omenimo še sistema SEPA Eksterni Direct Debit po osnovni shemi SEPA (SEPA EDD CORE) in SEPA Eksterni Direct Debit po medpodjetniški shemi SEPA (SEPA EDD B2B), ki ju prav tako upravlja družba Bankart d. o. o. in udeležencem sistemov omogočata posredno udeležbo v vseevropskih sistemih za obdelavo direktnih obremenitev SEPA (STEP2 M-PEDD CORE in STEP2 M-PEDD B2B) oziroma dosegljivost več kot 4.100 oziroma več kot 3.300 ponudnikov plačilnih storitev v Evropi. Njun relativni pomen pa je odvisen zlasti od trendov uveljavljanja plačevanja z direktnimi obremenitvami tudi na čezmejni ravni.

 

2) Svet BS je obravnaval več poročil s področja nadzora bančnega poslovanja.