Razmere v bančnem sistemu ostajajo ugodne; sistemska tveganja ob slabitvi gospodarske aktivnosti povišana

Poslovanje bančnega sistema je v letošnjem letu ostalo pod vplivom ugodnih gospodarskih aktivnosti. K višjemu dohodku bank je prispevalo okrepljeno kreditiranje nefinančnih družb in gospodinjstev ter postopoma tudi vse višje ravni posojilnih obrestnih mer. Dobiček bank je tako ob znatnem povečanju neto dohodka nekoliko presegel vrednosti iz enakega obdobja lani, k čemur je pomembno prispevalo tudi nizko oblikovanje oslabitev in rezervacij. V Banki Slovenije ob tem v zadnji Mesečni informaciji, ki vsebuje podatke do oktobra letos, ugotavljamo še, da ob pričakovanih manj ugodnih gospodarskih gibanjih sistemska tveganja za bančni sistem ostajajo povišana.  

Obseg vlog nebančnega sektorja ostaja visok

Medletna rast vlog nebančnega sektorja se je po enoletnem upočasnjevanju od aprila dalje ponovno krepila zaradi rasti vlog gospodinjstev in nefinančnih družb (NFD). Medtem ko je bil izrazit prirast vlog gospodinjstev prisoten predvsem v pomladnih mesecih, se vloge NFD občutneje krepijo od poletja dalje. Glavnina bank ostaja zadržanih pri dvigu depozitnih obrestnih mer, zato se je delež vlog na vpogled dodatno okrepil.

Krepitev rasti kreditiranja nefinančnih družb in gospodinjstev

Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je letos hitro zviševala, avgusta dosegla najvišjo letošnjo raven in bila med najvišjimi v evrskem območju. Do oktobra se je rahlo znižala, vendar z 11,9 % ostala visoka. K rasti je največ prispevalo intenzivno kreditiranje NFD. Rast je bila med najvišjimi v evrskem območju, po dejavnostih in velikosti družb široko osnovana, po namenu pa so prevladovala posojila za financiranje obratnih sredstev.

Obseg posojil gospodinjstvom se je oktobra medletno povečal, rast pa je močno presegla povprečno rast v evrskem območju. Veliki mesečni prilivi novih poslov s stanovanjskimi posojili so po polovici leta pričeli upadati, medletna rast pa se je oktobra rahlo znižala. Ob rahlo naraščajočem trendu mesečih prilivov novih poslov je obseg potrošniških  posojil skoraj že dosegel obseg izpred enega leta.

Letos so se začele postopoma zviševati obrestne mere za novoodobrena posojila nebančnemu sektorju, ki so se do oktobra vidno zvišale tako pri posojilih NFD kot tudi pri posojilih gospodinjstvom.

Kakovost bančnih naložb: delež nedonosnih izpostavljenosti ostaja nizek

Kazalniki kakovosti bančnih naložb v prvih desetih mesecih leta ostajajo ugodni in na nespremenjenih ravneh, pri čemer so zgolj v manjšem delu portfelja prisotna poslabšanja. V Banki Slovenije ugotavljamo, da banke kljub umiritvi gospodarske aktivnosti ohranjajo nizko pokritost z oslabitvami in rezervacijami, v donosnem delu portfelja celo s tendenco zmanjševanja. Izjema je le portfelj potrošniških posojil, pri katerem se stopnja pokritosti od junija naprej povečuje.

Dobiček višji kot v enakem obdobju lani

Banke so letos ustvarile za četrtino več neto dohodka kot v enakem obdobju lani, kar je posledica zviševanja rasti neto obrestnih prihodkov in rasti neto neobrestnih prihodkov ter le zmernega povečanja operativnih stroškov.   

Dobiček bank pred obdavčitvijo je letos do oktobra s 433 mio EUR presegel lanskega v enakem obdobju (za blizu 8 %), k čemur je ob bistveno večjem dohodku pomembno prispevalo nizko oblikovanje oslabitev in rezervacij, donosnost na kapital pa ostaja sorazmerno visoka in primerljiva z zadnjimi leti.

Kapitalski položaj in likvidnost slovenskega bančnega sistema kljub znižanju nekaterih indikatorjev ostajata ustrezna.

Publikacija Mesečna informacija o poslovanju bank, december 2022, je na voljo na povezavi.