Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

Gospodarska aktivnost se bo v evrskem območju po letošnji 3,4-odstotni rasti v prihodnjem letu upočasnila na 0,5 %, v kasnejših dveh letih pa ponovno okrepila na 1,9 oz. 1,8 %. Napoved, s katero smo se člani Sveta ECB seznanili včeraj, predpostavlja tudi, da bo inflacija še nekaj mesecev vztrajala blizu trenutnih ravni. Nato se bo začela postopno zniževati, vendar v celotnem napovednem obdobju počasneje, kot smo predvidevali še jeseni.
Ob teh napovedih smo se člani Sveta ECB včeraj odločili za nadaljnje ukrepanje. Že četrto monetarno sejo zapored smo dvignili ključne obrestne mere, tokrat za 0,5 o. t. Z normalizacijo denarne politike smo nadaljevali tudi pri drugih instrumentih; predstavili smo okvir zmanjševanja obsega vrednostnih papirjev, ki smo jih kupovali v preteklih letih.  

Člani Sveta ECB smo sklenili, da vse tri ključne obrestne mere ECB zvišamo za 50 bazičnih točk. Glede na znatno povišane inflacijske napovedi pričakujemo, da bomo obrestne mere še dodatno zviševali, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čimprej vrnila na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju.

Poleg tega smo včeraj razpravljali tudi o tem, kako bomo normalizirali portfelje vrednostnih papirjev denarne politike. Odločili smo se, da od začetka marca 2023 dalje ne bomo reinvestirali vseh glavnic zapadlih vrednostnih papirjev v okviru programa APP. Portfelj APP bomo zmanjševali postopno in predvidljivo. Povprečno mesečno zmanjšanje bo do konca drugega četrtletja 2023 znašalo 15 milijard EUR. Sčasoma bomo določili nadaljnjo dinamiko zmanjševanja, in sicer tako, da bi zagotovili nadaljnjo skladnost s splošno strategijo in naravnanostjo denarne politike, ohranili delovanje trga ter da bi še naprej trdno obvladovali kratkoročne razmere na denarnem trgu. Do konca leta 2023 bomo odločali tudi o operativnem okviru, s katerim usmerjamo kratkoročne obrestne mere, tako da bomo pridobili informacije o končni točki procesa normalizacije bilance stanja. V okviru programa PEPP pa nameravamo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev ponovno investirati vsaj do konca leta 2024.

Najnovejše napovedi, ki smo jih člani Sveta ECB obravnavali na včerajšnji seji, kažejo, da bo gospodarska rast v evrskem območju prihodnje leto nižja od predhodnih pričakovanj, rast cen pa bo v napovednem obdobju višja. Gospodarska rast se bo tako glede na osrednjo napoved po letošnji 3,4‑odstotni rasti prihodnje leto upočasnila na 0,5 %, v letih 2024 in 2025 pa nato ponovno okrepila na 1,9 % in 1,8 %.

Inflacija naj bi še nekaj časa vztrajala blizu trenutnih ravni, nato pa naj bi ob predpostavki stabilizacije razmer na energetskih trgih, odpravljenih zastojev v dobavnih verigah in normalizacije stroškovnih pritiskov prihodnje leto pričela izraziteje zniževati, vendar bo v celotnem napovednem obdobju ostala višja, kot smo pričakovali še jeseni. Inflacija naj bi letos znašala 8,4 %, leta 2023 naj bi se spustila na 6,3 %, v letih 2024 in 2025 pa naj bi bila 3,4- in 2,3-odstotna.

Napovedi za Slovenijo bomo v Banki Slovenije predstavili danes.