Gospodarska aktivnost se je v tretjem četrtletju umirila

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS se je gospodarska rast v tretjem letošnjem četrtletju močno umirila, k čemur je bistveno prispevala umiritev potrošnje gospodinjstev. Ob tem se negativna četrtletna gospodarska gibanja še niso odrazila na trgu dela, kjer razmere ostajajo izrazito ugodne. V Banki Slovenije v zadnjem letošnjem četrtletju pričakujemo nadaljevanje skromne gospodarske aktivnosti, kar bi na letni ravni pomenilo gospodarsko rast okoli petih odstotkov.

Glede na današnje podatke Statističnega urada RS se je četrtletna gospodarska aktivnost v Sloveniji v tretjem četrtletju v nasprotju s pričakovanji in tekočimi podatki močno zmanjšala. V primerjavi z drugim četrtletjem je bil BDP manjši za 1,4 %, kar je bistveno slabše od povprečja evrskega območja, ki je v tem obdobju doseglo šibko, a pozitivno četrtletno rast. Zaradi močnega prenosa rasti iz lanskega v letošnje leto je medletna gospodarska rast s 3,4 % ostala nad evrskim povprečjem. Statistični urad je spremenil tudi podatke za prvo polletje – z novo objavo je bila četrtletna rast v prvem četrtletju znižana z 0,7 % na -0,1 %, v drugem pa z 0,8 % na 0,2 %, kar bistveno spreminja razumevanje gospodarske slike v prvi polovici letošnjega leta.

Ob visoki inflaciji, ki je v povprečju tretjega četrtletja presegla 11,0 %, se medletna rast končne potrošnje gospodinjstev po novih podatkih hitro umirja, v tretjem četrtletju na 2,6 %. Zelo nizko je tudi zaupanje potrošnikov, ki kažejo vse manjše zanimanje za večje nakupe. Kljub temu zasebno trošenje v primerjavi z obdobjem pred epidemijo že daljše obdobje ostaja na močno povišani ravni, kar se deloma odraža tudi v naraščajoči osnovni inflaciji. Trošenje na domačem trgu je v tretjem četrtletju sicer močno podpirala ugodna turistična sezona, pri čemer so izvozni prihodki v turizmu presegli 1,1 mrd EUR, kar je na četrtletni ravni največ do zdaj.

Hkrati se negativna četrtletna gospodarska gibanja še niso vidna na trgu dela, saj je zaposlenost še naprej rekordno visoka, brezposelnost na zgodovinsko nizkih ravneh, izrazito visoko pa je tudi število prostih delovnih mest. 

Investicijska aktivnost v zasebnem sektorju se umirja. Šibkejša postajajo predvsem gibanja v investicijah v opremo in stroje, kar povezujemo z naraščanjem negotovosti in proizvodnih stroškov ter slabšimi obeti za rast tujega povpraševanja v naslednjem letu. Čeprav se dolžniško financiranje ob umikanju akomodativnosti denarne politike pričakovano draži, podjetja dostop do financiranja in svoj finančni položaj še naprej ocenjujejo kot dobra. Agregatno investiranje letos izdatno podpira država, kar se neposredno opazi predvsem v rasti gradbenih investicij.

Blagovni izvoz je v tretjem četrtletju pospešil kljub znižanju anketnih ocen tujega povpraševanja v podjetjih predelovalnih dejavnosti. Pospešek lahko delno povezujemo z izpolnjevanjem zaostalih naročil ob postopni normalizaciji razmer v dobavnih verigah in velikih zalogah končnih proizvodov. Skupaj z močnim izvozom storitev je bil prispevek neto menjave s tujino k medletni rasti BDP v tretjem četrtletju z 0,8 o. t. po dolgem času pozitiven, to pa se je odrazilo tudi v trenutni stabilizaciji salda tekočega računa plačilne bilance. 

Negotovost v mednarodnem okolju, naraščajoči stroški proizvodnje in tekoče zmanjševanje novih naročil so negativno vplivali na aktivnost predelovalnih dejavnosti, še posebej ob koncu tretjega četrtletja. Četrtletna rast proizvodnje je z 0,3 % ostala pozitivna, a ob 3,2-odstotnem mesečnem padcu v septembru, ko se je znižala tudi medletna rast, in sicer na 2,4 %. Pri tem velik del proizvodnje ostaja v zalogah, ki so bile v tretjem četrtletju medletno večje za 25,4 %. Med panogami so v zadnjem času bolj prizadete tiste iz lesnopredelovalne, živilske, kemične, papirne in kovinske industrije. Hkrati pa razmere ostajajo ugodne v visokotehnološko intenzivnih podjetjih, kjer poudarjamo farmacijo z visoko rastjo izvoza v letošnjem tretjem četrtletju. Medletna rast dodane vrednosti v gradbeništvu je v tretjem četrtletju pospešila na 10,4 %.

Raven aktivnosti v zasebnih storitvah je v tretjem četrtletju ostala visoka, a z znaki opaznega zniževanja medletnih stopenj rasti v številnih dejavnostih. Medletna rast obsega prodaje v trgovini na drobno se je ponovno upočasnila in padla pod 2 %, če ne upoštevamo močne prodaje goriv, h kateri je prispevala turistična sezona. Medletno manjša je ostala prodaja avtomobilov, saj se prodajalci še naprej soočajo s pomanjkljivo dobavo, močno povišale pa so se tudi cene. Še vedno ugodna, a šibkejša medletna gibanja v prihodkih so bila prisotna tudi v večini drugih skupin zasebnih storitev, med katerimi omenjamo promet in skladiščenje, gostinstvo, informacijske in komunikacijske dejavnosti ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.