Sporočilo za javnost-Poslovanje s trajnimi nalogi in direktnimi obremenitvami - 3. aprila 2014

POSLOVANJE S TRAJNIMI NALOGI IN DIREKTNIMI OBREMENITVAMI

1. aprila 2014 je bil na spletni strani Cekin.si objavljen članek z naslovom »Nujno opozorilo, če imate odprte trajnike« (http://cekin.si/clanek/financi_vodic/nujno-opozorilo-o-slovenskih-bankah.html ). V članku je zapisna trditev, da banke ne bi smele zaračunavati storitev trajnikov. Banka Slovenije je prejela številna vprašanja s strani uporabnikov plačilnih storitev, zato v nadaljevanju splošna pojasnila.

Uvodoma o razliki med trajnim nalogom in direktno obremenitvijo.

Trajni nalog je standardiziran kreditni plačilni instrument, s katerim plačnik, pod pogoji, določenimi s pooblastilom za trajni nalog, odredi svojemu ponudniku plačilnih storitev (na primer banki ali hranilnici) izvršitev plačila fiksnih zneskov v breme svojega transakcijskega računa. Posamezna obveznost se poravnava na določen dan oziroma na določene dneve v mesecu, v določenem časovnem obdobju. Trajni nalog se razlikuje od direktne obremenitve in kot storitev bank in hranilnic ni bil ukinjen.

Direktna obremenitev je plačilni instrument druge vrste, saj v tem primeru plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila na podlagi soglasja plačnika, obveznost plačnika do prejemnika plačila pa se poravna z obremenitvijo transakcijskega računa plačnika pri njegovem ponudniku plačilnih storitev (na primer banki ali hranilnici). Direktna obremenitev je namenjena poravnavi enkratnih ali ponavljajočih se obveznosti vsakič enakih, ali različnih zneskov v evrih, tako v Sloveniji, kot tudi v več kot 30 državah območja Evrope. Ena od osnovnih značilnosti direktnih obremenitev je, da soglasje, na podlagi katerega plačnik dovoli prejemniku plačila posredovanje plačilnega naloga za obremenitev računa plačnika, od plačnika prejme neposredno prejemnik plačila in ne plačnikov ponudnik plačilnih storitev. 
Ponudniki plačilnih storitev lahko zaračunavajo nadomestila za izvrševanje plačilnih transakcij (npr. s trajnim nalogom ali z direktno obremenitvijo). Pri tem je ključno, da je uporabnik plačilnih storitev o zaračunavanju teh nadomestil predhodno obveščen.

Ponudniki plačilnih storitev tako lahko zaračunavajo tudi nadomestila za nekatere dodatne storitve, povezane z izvrševanjem plačilnih transakcij z direktnimi obremenitvami, ki jih morajo ponudniki plačilnih storitev zagotavljati potrošnikom (prepoved izvajanja direktnih obremenitev na računu plačnika in omejevanje posamezne transakcije na določen znesek ali časovni okvir).

Ponudniki plačilnih storitev uporabnikom v nekaterih primerih res ne smejo zaračunavati nadomestil, povezanih z določenimi pravicami uporabnikov, ki jim pripadajo na podlagi Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. In sicer nadomestil za zavrnitev in preklic plačilnega naloga ter za povračilo že izvršenih plačilnih transakcij (ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa zgoraj omenjeni zakon). Ta omejitev pa ne posega v pravico ponudnikov plačilnih storitev zaračunati osnovno storitev.