Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB
V evrskem območju smo v prvem letošnjem polletju zabeležili ugodno gospodarsko rast, v naslednjih četrtletjih pa pričakujemo, da se bo znatno upočasnila. Danes objavljena napoved tako v letošnjem letu predvideva 3,1-odstotno rast, ob vplivu ruske vojaške agresije pa se bo prihodnje leto upočasnila na 0,9 %. Inflacija bo v povprečju letošnjega leta dosegla 8,1 %, v prihodnjem letu pa pričakujemo njeno postopno zniževanje.
V teh okoliščinah smo se člani Sveta Evropske centralne banke odločili za odločno nadaljnjo normalizacijo denarne politike. Ključne obrestne mere ECB smo dvignili za 75 bazičnih točk, kar je po dolgem obdobju nespremenjenih obrestnih mer letošnji drugi zaporedni dvig. Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali preko srednjega roka.
Po ugodni gospodarski rasti v prvem polletju se izgledi za gospodarstvo evrskega območja v nadaljevanju leta izraziteje poslabšujejo. Ob zaostrenih razmerah na energetskih trgih zaradi nadaljevanja ruske vojaške agresije v Ukrajini in manjših, a še vedno prisotnih omejitvah v dobavnih verigah, je zastoj aktivnosti zaenkrat sicer omejen na predelovalne dejavnosti, vendar pa se zaradi višjih življenjskih stroškov in negotovosti glede prihodnjih gospodarskih gibanj ohlaja tudi rast povpraševanja po storitvah, ki je močno poraslo po odprtju gospodarstva ob umiku ukrepov, povezanih s koronavirusom.
Inflacija se je avgusta povišala na 9,1 %. V luči močnih pritiskov vzdolž cenovne verige se inflacijski pritiski še naprej širijo, mera osnovne inflacije, ki izključuje cene energentov in hrane, pa se je avgusta okrepila na 4,3 %. Visoke cene energentov kljub nekoliko nižji medletni rasti še naprej največ prispevajo k skupni inflaciji, njihova 38,3-odstotna medletna rast pa še posebej odraža izrazito visoke cene elektrike in plina.
Napovedi, ki smo jih člani Sveta ECB obravnavali na včerajšnji seji, kažejo, da bo raven gospodarske aktivnosti v srednjeročnem območju nižja od predhodnih napovedi, rast cen pa se bo še okrepila. Gospodarska rast se bo tako po letošnji 3,1-odstotni rasti prihodnje leto upočasnila na 0,9 %, v letu 2024 pa nato ponovno okrepila na 1,9 %. Inflacija naj bi zaradi močnih stroškovnih pritiskov še nekaj časa vztrajala na visokih ravneh in v povprečju letošnjega leta dosegla 8,1 %. V prihodnje pa naj bi se ob predpostavki stabilizacije razmer na energetskih trgih, odpravljenih zastojev v dobavnih verigah in normalizacije stroškovnih pritiskov zniževala in v povprečju leta 2023 znašala 5,5 %, v 2024 pa 2,3 %. Poleg osrednje napovedi smo se člani Sveta ECB seznanili tudi z neugodnim scenarijem, ki predpostavlja popolno in trajno prekinitev dobav energentov iz Rusije in delne zaustavitve proizvodnje v evrskem območju. Ob upoštevanju takega neugodnega scenarija bi se realni BDP prihodnje leto skrčil za 0,9 %, inflacija pa bi bila 6,9-odstotna.
Stroški zadolževanja so od julijske seje Sveta ECB dodatno porasli tako v javnem kot zasebnem sektorju. Njihovo zvišanje odraža pričakovanja tržnih udeležencev, da bomo v Evrosistemu nadaljevali z dvigovanjem obrestnih mer, z namenom, da umirimo inflacijo. Podobno kot v ostalih državah evrskega območja je porasla tudi donosnost 10-letne obveznice Republike Slovenije, in sicer na okoli 2,6 %. Pribitek nad 10-letno nemško obveznico, katere donosnost znaša okoli 1,6 %, pa je ostal na podobnih ravneh kot konec julija. Porasli so tudi stroški zadolževanja za privatni sektor evrskega območja, tako na obvezniškem kot delniškem segmentu. Obseg neto izdaj delnic in obveznic privatnega sektorja sicer še vedno ostaja robusten, podobno je s kreditiranjem nefinančnih družb s strani bank.
Na podlagi zadnjih gospodarskih gibanj in novih napovedi smo se člani Sveta ECB odločili, da nadaljujemo z odločno nadaljnjo normalizacijo denarne politike. Vse tri ključne obrestne mere ECB smo povišali za 75 bazičnih točk. To je po dolgem obdobju nespremenjenih obrestnih mer ECB letošnji drugi zaporedni dvig obrestnih mer in sledi julijskemu dvigu za 50 bazičnih točk. Ob tem pričakujemo nadaljnje dvige obrestnih mer tudi v prihodnje, pri čemer bodo velikosti dvigov odvisne od srednjeročnih inflacijskih izgledov. Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali preko srednjega roka. Cilj članov Sveta ECB namreč je, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri 2 %.